Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture
Finalna vožnja smučark v alpski kombinaciji je bila v smučarskem središču Jeongseon v nacionalnem parku pod goro Gariwang zadnja preizkušnja na teh igrah, sledijo še alpske in deskarske preizkušnje na paraolimpijskih igrah naslednji mesec, nato pa naj bi smučišče, ki je živelo le dobri dve leti oziroma tri zimske sezone, ugasnilo in se spet vrnilo v naravno obliko.
Ker najbolj znano korejsko smučišče Yongpyong nima ustrezne smukaške proge, je bilo treba v okolici Pjongčanga najti drugo prizorišče, kjer so lahko gostili olimpijske boje v hitrih disciplinah. Nekdanji olimpijski prvak v smuku Švicar Bernhard Russi, ki ima pri Mednarodni smučarski zvezi vlogo konstruktorja smukaških prog, se je po gozdovih gore Gariwang 40 kilometrov od olimpijskega središča prvič sprehodil na prelomu tisočletja, takrat ko je Pjongčang prvič kandidiral za organizacijo iger. 800 metrov višinske razlike je bilo kar zahtevno najti, kajti Južna Koreja nima gora nad 2000 metrov, v okolici Pjongčanga pa smučišča ni bilo nikjer mogoče zgraditi višje kot dobrih 1400 metrov nad morjem. V nacionalnem parku blizu mesta Jeongseon je Russi vendarle našel teren za smukaško progo.
Projekt, ki so ga tukaj izpeljali organizatorji za izgradnjo smukaške proge, marsikje na svetu ne bi bil možen. V nacionalnem parku so posekali 58 tisoč dreves, z zemljo so zravnali vasico z 32 hišami in prebivalce izselili nekaj kilometrov stran, zato da so lahko ob vznožju proge zgradili kabinsko žičnico, sedežnico, mondeni hotel in še nekaj spremljajočih objektov. Vse to samo za dobri dve leti. Olimpijsko progo so krstili leta 2016, po letošnjih paraolimpijskih igrah pa naj bi večino infrastrukture odstranili, gondolo in sedežnico prestavili na eno od bolj uveljavljenih korejskih smučišč, teren pa začeli nazaj pogozdovati. Pritisk okoljevarstvenikov je tudi v Južni Koreji velik, čeprav ni primerljiv s tem, kar bi se ob podobnem posegu v naravo zgodilo v kakšnem evropskem nacionalnem parku. Tudi prebivalci zradirane vasice Sukam niso bili pretirano glasni, ko so jih selili. Tiskovne agencije ocenjujejo, da so v zadnjih 30 letih sicer na vseh olimpijskih prizoriščih skupaj zaradi gradnje infrastrukture preselili kar dva milijona ljudi.
Že dolgo vemo, da imajo olimpijski objekti povsod po svetu po igrah negotovo usodo. Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture.
Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture
Finalna vožnja smučark v alpski kombinaciji je bila v smučarskem središču Jeongseon v nacionalnem parku pod goro Gariwang zadnja preizkušnja na teh igrah, sledijo še alpske in deskarske preizkušnje na paraolimpijskih igrah naslednji mesec, nato pa naj bi smučišče, ki je živelo le dobri dve leti oziroma tri zimske sezone, ugasnilo in se spet vrnilo v naravno obliko.
Ker najbolj znano korejsko smučišče Yongpyong nima ustrezne smukaške proge, je bilo treba v okolici Pjongčanga najti drugo prizorišče, kjer so lahko gostili olimpijske boje v hitrih disciplinah. Nekdanji olimpijski prvak v smuku Švicar Bernhard Russi, ki ima pri Mednarodni smučarski zvezi vlogo konstruktorja smukaških prog, se je po gozdovih gore Gariwang 40 kilometrov od olimpijskega središča prvič sprehodil na prelomu tisočletja, takrat ko je Pjongčang prvič kandidiral za organizacijo iger. 800 metrov višinske razlike je bilo kar zahtevno najti, kajti Južna Koreja nima gora nad 2000 metrov, v okolici Pjongčanga pa smučišča ni bilo nikjer mogoče zgraditi višje kot dobrih 1400 metrov nad morjem. V nacionalnem parku blizu mesta Jeongseon je Russi vendarle našel teren za smukaško progo.
Projekt, ki so ga tukaj izpeljali organizatorji za izgradnjo smukaške proge, marsikje na svetu ne bi bil možen. V nacionalnem parku so posekali 58 tisoč dreves, z zemljo so zravnali vasico z 32 hišami in prebivalce izselili nekaj kilometrov stran, zato da so lahko ob vznožju proge zgradili kabinsko žičnico, sedežnico, mondeni hotel in še nekaj spremljajočih objektov. Vse to samo za dobri dve leti. Olimpijsko progo so krstili leta 2016, po letošnjih paraolimpijskih igrah pa naj bi večino infrastrukture odstranili, gondolo in sedežnico prestavili na eno od bolj uveljavljenih korejskih smučišč, teren pa začeli nazaj pogozdovati. Pritisk okoljevarstvenikov je tudi v Južni Koreji velik, čeprav ni primerljiv s tem, kar bi se ob podobnem posegu v naravo zgodilo v kakšnem evropskem nacionalnem parku. Tudi prebivalci zradirane vasice Sukam niso bili pretirano glasni, ko so jih selili. Tiskovne agencije ocenjujejo, da so v zadnjih 30 letih sicer na vseh olimpijskih prizoriščih skupaj zaradi gradnje infrastrukture preselili kar dva milijona ljudi.
Že dolgo vemo, da imajo olimpijski objekti povsod po svetu po igrah negotovo usodo. Smukaška proga v Jeongsonu, za katero je veliko vprašanje, kdo bo sploh plačal za njeno razgradnjo, je izrazit primer, kako kratkovidno je pogosto načrtovanje olimpijske infrastrukture.
Alpski smučarji v tehničnih disciplinah so se v Alta Badii dvakrat pomerili v veleslalomu. Tradicionalno prizorišče svetovnega pokala v italijanskih Dolomitih zelo ustreza Žanu Kranjcu, ki je poskrbel za prvo slovensko uvrstitev na zmagovalni oder v letošnji sezoni.
Sezona svetovnega pokala se je v moški konkurenci začela precej monotono. Zdi se, da so v rahli prednosti nemški in avstrijski tekmovalci, ki se jim počasi približujejo drugi. Med temi tudi vse bolj stanovitni slovenski orli, ki stopnjujejo formo pred začetkom novoletne turneje.
V 12. krogu jadranske lige sta se pomerila najuspešnejša slovenska kluba Olimpija in Krka. Dvoboj obeh ekip je danes le še bleda senca nekdaj vročega derbija, ki je polnil košarkarske dvorane.
Smučarske skakalke so v Engelbergu, kjer nastopajo tudi skakalci, na veliki napravi odprle tekmovalni konec tedna. Čeprav je prizorišče v Švici šele drugo za dekleta v letošnji sezoni, je že zdaj jasno, da so se razmerja moči v svetovnem pokalu precej spremenila.
Končan je skupini del evropskih nogometnih pokalov, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ljubljanski ACH Volley sezone na najvišji klubski ravni ni začel po željah, izkupiček je po prvi polovici skupinskega dela manjši od pričakovanj.
Po evropskem prvenstvu v Romuniji, na katerem je slovenska reprezentanca pustila dober vtis, se bodo plavalke in plavalci v kratkih bazenih pomerili še za državne naslove.
Na svetovnem prvenstvu rokometašic se bodo z današnjimi tekmami začeli četrtfinalni boji. Slovenija je bila za osmerico najboljših malce prekratka, je pa v Skandinaviji izpolnila cilj ter si zagotovila olimpijske kvalifikacije.
Uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih so zaznamovali predvsem tekmovalci iz Avstrije in Nemčije, ki so na prvih tekmah korak pred konkurenco.
Po vseh težavah z vremenskimi razmerami se je letošnja sezona tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju začela tudi za predstavnike v hitrih disciplinah. V teh je naš osrednji adut, ki cilja na najvišja mesta, Ilka Štuhec.
Po uvodu na Švedskem biatlonska karavana svetovnega pokala nadaljuje sezono v Avstriji. V Hochfilznu so se tekmovanja začela s preizkušnjama v sprintu.
Med ljubitelji odbojke odmeva prestop Nika Mujanoviča, ki se je iz Kamnika preselil v Monzo. Devetnajstletnik je k italijanskemu predstavniku prestopil brez dovoljenja svojega kluba in domače zveze, Mednarodna odbojkarska zveza pa je odločila v prid igralca, ki je medtem že zaigral za svojega novega delodajalca in postal četrti Slovenec z nastopom v letošnji sezoni močnega italijanskega prvenstva.
S tekmo desetega kroga proti Hapoelu iz Tel Aviva so košarkarji Olimpije vstopili v drugo polovico letošnje sezone evropskega pokala. Ob dozdajšnjih neuspehih je končnica tekmovanja povsem nerealen cilj.
Rokometaši Gorenja so skupinski del evropske lige pred domačim občinstvom končali proti vodilnemu moštvu v skupini, švedskemu Sävehofu.
Za slovenske rokometašice se je s tekmo proti Francozinjam sklenil prvi del svetovnega prvenstva na Norveškem. Slovenke se iz Stavangerja selijo v Trondheim, kjer bodo lovile končnico turnirja. Nasprotnice v drugem delu tekmovanja oziroma za četrtfinalni vstopnici bodo Avstrijke, Južne Korejke in gostiteljice Norvežanke.
Stožice so gostile drugi letošnji nogometni derbi med najuspešnejšima slovenskima kluboma. O nogometnem derbiju, z reprezentančnim pridihom po žrebu skupini za evropsko prvenstvo, bo tekla beseda v jutranji športni zgodbi.
Tudi v letošnji sezoni najelitnejšega tekmovanja v dvoranskem nogometu, so slovenske barve zastopali igralci Dobovca. Ti so se uvrstili v elitni del tekmovanja, v katerem jim je malo zmanjkalo do uvrstitve na zaključni turnir najboljše četverice. So pa sicer slovenski prvaki v Prištini, ki je gostila eno od štirih skupin, pustili dober vtis.
V Hamburgu bodo zvečer opravili žreb skupin, ki bodo nastopile na evropskem prvenstvu v nogometu; prihodnje leto ga bo gostila Nemčija. Na prizorišču žrebanja na severu države gostiteljice Luka Petrič razmišlja o možnih nasprotnikih Slovenije v skupinskem delu turnirja.
Nogometaši Olimpije so v predzadnjem, 5. krogu skupinskega dela konferenčne lige gostili francoski Lille, vodilno moštvo svoje skupine, ki si je že pred prihodom v Ljubljano zagotovilo igranje v končnici. O možnostih za napredovanje in krstni sezoni slovenskih prvakov na evropskem tekmovanju pa podrobneje v današnji jutranji športni zgodbi.
Slovenski državni prvaki, odbojkarji ACH Volleyja, v letošnji sezoni elitnega evropskega tekmovanja nastopajo v zahtevni skupini, a kljub temu merijo na preboj v izločilne boje. Nocoj bodo gostili poljsko ekipo iz Rzeszowa, za katero igra slovenski reprezentant Klemen Čebulj.
Neveljaven email naslov