Ta konec tedna je bila v Krškem pri nas Velika nagrada Slovenije v Speedwayu

Zanimivo, da so se prireditelji ob druženju z nami poročevalci na zadnji avgustovski dan hudomušno spraševali kaj je tisto, kar jim bo prinesla dirka s številko 13 v ospredju. Tisti, ki ne verjamejo v to, so se takoj pridušali, da morda celo največji uspeh doslej, spet drugi, ki seveda na priznajo vraževernosti, pa so razmišljali, naj bomo čim bolj tiho okrog tega in bo vse kot mora biti. Vsaj sam o tem nisem več veliko razmišljal. To da je slovenski serijski prvak manjkal na druženju z novinarji je bila pač posledica prestavitve dirke v poljski ligi in človek bi takoj dejal, da številka 13 naše Velike nagrade pa s tem res nima kaj opraviti. Toda ko se je na dirki na Poljskem Matej Žagar poškodoval, pa hitro pomisliš, da vse to pa res ni kar tako. In ko je v sredo odpovedal še nastop na dirki, kjer je bil v vseh dosedanjih izvedbah, pa misli res lahko uidejo tudi v to smer.

Že v sredo je bilo jasno, da bo tokrat za domači tabor zares zahtevno. Zastopal ga je le novinec med elito Matic Ivačič, ki je sicer v zadnjem obdobju naredil velik napredek. Dirka sinoči pa je pokazala, da ga čaka še ogromno dela in predvsem prevoženih krogov, da bo lahko zraven med najboljšimi. Daleč najbolj pomembno pri Posavcu iz Sremiča je v tem trenutku, da se je dokončno odločil, da bi bil rad voznik speedwaya čim višjega razreda kot je možno. Nedvomno je s to odločitvijo čakal predolgo. Če vzamemo v misli le športni poti Mateja Ferjana in Mateja Žagarja iz začetnih let Velike nagrade na krškem ovalu. V svojem prvem stiku z najboljšimi sta skupno Mateja osvojila tri točke in nikdar do sinoči se še ni zgodilo, da je Slovenija obtičala na ničli. In le želimo si lahko, da bo dirka v Krškem tudi naslednje leto. Je pa daleč najbolj pomembno pri tej odločitvi, ali bo v svetovnem prvenstvu tudi Matej Žagar. Poškodba mu je včeraj preprečila zbrati vsaj nekaj točk. V seštevku sezone je sicer izgubil le eno mesto. Prehitel ga je svetovni prvak Avstralec Jason Doyle, ki je imel obilo slabih trenutkov v prvem delu sezone. So se mu pa v ozadju približali najmanj še trije vozniki. Oba pred njim, Rusa Artem Leguta in Emil Sajfutdinov pa sta na zelo dostojni razliki, ki jo bo na zgolj dveh dirkah do konca sezone zelo težko nadoknaditi. Letos je namreč v koledarju le deset dirk. Pred dirkači sta le še nemška preizkušnja v Teterovu in zaključek na Poljskem v Torunu.

Ob ničli Matica Ivačiča je najbolj pomembno, da ga ta dosežek ne zaustavi pri njegovih načrtih. Šele letos se je odločil za selitev v poljsko ligaško tekmovanje. In to ob pomoči Mateja Žagarja, pri katerem je kupil tudi motor, s katerim je dirkal včeraj. Da mu krško občinstvo želi uspeh pa se je videlo ob aplavzu, ki ga je bil deležen po petem nastopu in to brez točke. Vsi, ki se zberejo ob ovalu Matije Gubca pa so vsi po vrsti izredni poznavalci speedweja in to čutijo tudi tekmovalci. To jim morda včasih več pomeni kot pa dirkanje na velikih stadionih, kjer ni nujno da vsi vedo kaj se dogaja na stezi. To je včeraj ob zmagi v Krškem dejal tudi Patryk Dudek, ki je vajen tudi zelo svetlih žarometov, saj je speedway v njegovi deželi med uglednejšimi športnimi panogami.

Odziv gledalcev je bil tak, kot smo ga pričakovali. Brez zvezdnika našega speedwaya Mateja Žagarja tudi manjši kot je bil običajno. Zanimivo pri tem je, da oglaševanje za dirko v roki drži mednarodni promotor, ki največkrat ne pozna lokalnih posebnosti. Je pa res da se po odpovedi zgolj štiri dni pred dirko prav veliko ne more spremeniti. Ob vsem kar se je prirediteljem dogajalo so na koncu z obiskom lahko celo več kot zadovoljni. Z izvedbo pa so znova navdušili. In zdaj je končno mimo tudi Velika nagrada Slovenije s številko 13 spredaj.