Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V jutranji Športni zgodbi se posvetimo domači nogometni ligi in letos zanimivemu boju za evropska tekmovanja in naslov državnega prvaka.
Rokometašice Krima so odigrale zadnjo tekmo drugega dela lige prvakinj in s tem končale evropsko sezono, ki jo zaokrožujemo v jutranji Športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Smučarski skakalci začenjajo sklepni del svetovnega pokala. Na Norveškem bodo tekmovali nad Oslom, v Lillehammerju, Trondheimu in Vikersundu. Sklepnih deset dni svetovnega pokala pospremimo na Valu 202.
Končan je drugi del alpske hokejske lige z dvema slovenskima kluboma v končnici. Kakšni izhodišči so si izborili Jeseničani in hokejisti Olimpije, izveste v jutranji športni zgodbi.
Evropska nogometna zveza zaseda na kongresu v Amsterdamu, kjer je bil opravljen tudi žreb lige narodov. Zanimivosti povzamemo v jutranji Športni zgodbi.
Alpski smučarji so zaokrožili tridnevni program v Hinterstoderju. Veleslalomska tekma ni prinesla navdušenja slovenski reprezentanci, Žan Kranjec je izgubil majico vodilnega veleslalomista sezone. Kakšne možnosti ima najboljši slovenski smučar v boju za mali kristalni globus, izveste v jutranji športni zgodbi.
Motokrosisti so začeli novo sezono svetovnega prvenstva. Lansko je z novim naslovom zaznamoval Tim Gajser, kako je začel obrambo naslova, izveste v jutranji športni zgodbi.
V jadranski košarkarski ligi se razpleta odločilni del prvenstva tudi za slovenske klube. Krka lovi obstanek v ligi, Olimpija in Primorska vstopnico za polfinale.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Alspki smučarji so v Avstriji, smučarke na italijansko francoski meji. Slovenski reprezentanti pa v lovljenju mest za finale svetovnega pokala in čim boljših izhodišč za zaključek sezone. Ilka Štuhec v drugi polovici kaže vnočič tekmovalnost za konkurenčnost najboljšim, kako si zamišljajo zaključek sezone v taboru najboljše slovenske smučarke več v jutranji športni zgodbi.
Končano je predtekmovanje celjskih rokometašev v ligi prvakov. Redni del je prinesel vnovično potrditev evropske konkurenčnosti v boju za osmino finala. Kakšne so možnosti slovenskih prvakov v izločilnih bojih in o razmerjih moči v elitnem evropskem rokometnem tekmovanju, več v jutranji športni zgodbi.
V nogometni ligi prvakov so ta teden na sporedu še preostale prve tekme osmine finala. V jutranji športni zgodbi bomo zaokrožili dve torkovi tekmi, angleško-nemški in italijansko-španski obračun.
V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo so košarkarske reprezentance odigrale prvi dve tekmi. Slovenija je pri polovičnem izkupičku, so pa tekme postregle tudi s številnimi presenečenji. Zaobjamemo jih v jutranji Športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo rokometni ligi prvakov in gostovanju velike Barcelone v Celju.
Spomladanski del domačega nogometnega prvenstva se je začel z derbijem med Mariborom in Olimpijo. Zanimivosti po prvem letošnjem derbiju zaokrožimo v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na Ljubno, na tekme svetovnega pokala smučarskih skakalk. Ljubno slovi kot eno najbolje organiziranih tekem, z najštevilčnejšim obiskom.
Neveljaven email naslov