Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Vedno veseli vsakega uspeha katerekoli slovenske športne sredine, ki se še zna držati zraven najožje elite evropskih klubskih tekmovanj. Med slednjimi so nedvomno tudi rokometaši Celja.
Rokometaši Celja so v prijetnem poznem poletnem popoldnevu začeli že s 24. sezono v Ligi prvakov. Ob Celjanih bodo svoje klubske barve v boju za najprestižnejšo evropsko klubsko lovoriko v tej sezoni branili še odbojkarji oranžnih zmajev in rokometašice Krima. Ob vsakem začetku se hitro spomini vrnejo v leta ko se je celjski rokomet začel spoprijemati z nasprotniki najvišjega razreda. Bila so obdobja, ko si je bilo potrebno zgraditi svoje ime. V naših okvirih je bilo to vedno zelo odmevno in prepoznavno, že v okvirih nekdanje skupne države, ki je bila vražje močna na rokometnem področju pa so za Celje vedeli vsi; dosežki pa temu niso sledili. Celjani so bili tedaj več med drugoligaši kot v najboljšem razredu. Mnogo so Štajerci vlagali tudi v okrepitve pa se največkrat ni izšlo. Celje je bilo tedaj tudi v vlogi, ki jo potem niso imeli. Šolali in pripravljali so igralce za boljše in niti ni nujno da bolj bogate sredine. Ko je napočila tudi rokometna samostojnost pa je celjski rokomet zaživel in višek dosegel leta 2004, ko je Celjane pred nedavnim umrli Miro Požun popeljal na vrh Evrope.
Mnogi so tedaj trdili, da je bila celjska vrsta v tistem letu skromnejša kot marsikdaj pred tem pa naslova v knežje mesto ob Savinji ni bilo. Ogromno odličnih, da ne rečem kar vrhunskih igralcev, se je tedaj z nekdanje širše domovine zaustavilo v Celju. Pa tudi v drugih slovenskih klubih. Mladi domači igralci so se precej težje prebijali že do članskega moštva kot sedaj in veliko vprašanje, ki me je včeraj spremljalo prek celotne tekme je, kdo od teh mlečnozobih, seveda rokometno gledano, fantov, bi v celjski vrsti našel prostor denimo ob prelomu obeh tisočletij. Tedaj se je najbrž v Golovcu, pa tudi v Zlatorogu, igral najboljši rokomet pod celjskim gradom. V zadnjih štirih letih se Celjanom ni uspelo prebiti v izločilne boje Lige prvakov. Na daleč se še vedno vidi, kakšno spoštovanje imajo tudi največja moštva tega trenutka, ko pridejo v Zlatorog. Ampak vsi se obenem že na treningu dan pred tekmo zavedajo, da je v Celju običajno zelo dobra priložnost tudi za nabiranje prepotrebnih točk za vsaj šesto mesto v skupini, ki še vodi v izločilne boje. Morda dve tekmi več večini ne pomenita veliko, sem pa prepričan da bi v Celju za ti dve dodatni tekmi v pomladanskem obdobju dali vse. Navkljub porazu za uvod s Skjernom, ki je lani v tem času gladko izgubil v Velenju, igralcem nimamo kaj očitati. Brez kilometrine na tem nivoju ne moreš veliko opraviti. Celjani so se za uvod v letošnjo evropsko sezono premagali sami. Tehničnih napak je bilo vsekakor preveč, predvsem pa tedaj, ko si jih nikakor ne smeš dovoliti.
Denarja za delovanje v tej elitni druščini nima nihče manj kot Celjani. Zato ob vsakoletnem osipu, ki ga ne more zaustaviti nihče iščejo v okolju, ki nam je najbližji. Ob tem mi bodo še dolgo v ušesih odmevale besede celjskega stratega Branka Tamšeta ob poletnem evrospkem mladinskem prvenstvu prav v tej dvorani. Ob vprašanju, koliko najbolj obetavnih mladih igralcev prvenstva boste zadržali v Celju. Odgovor je bil najbrž nikogar, morda najboljšega izraelskega strelca. Pa niso niti njega, ob vsem je odšel še prvi strelec prvenstva, Celjan Grega Ocvirk. Bazen mladih iz Lige Seha, kjer celjanov ni več in domače lige pa tudi ne bo večen. Ob vsem pa neposredno iz omenjenih tekmovanj stopiti v Ligo prvakov ni enostavno in že danes se sprašujem kje bo Celju mesto čez dve leti ob reorganizaciji Lige prvakov.
Na evropskem prvenstvu v plavanju v Beogradu ostajata le še dva tekmovalna dneva, ki prinašata nastop glavnega slovenskega aduta za odličje.
Slovenska nogometna reprezentanca se je na evropskem prvenstvu v Nemčiji v drugem krogu skupine C pomerila s Srbijo. Nogometni praznik si je na tribunah münchenske arene v živo ogledalo več kot petnajst tisoč slovenskih navijačev, ki se bodo v naslednjih dneh odpravili v Köln, kjer se bo Slovenija v torek pomerila z Anglijo.
V nedeljo se bo za plavalke in plavalce končal boj za olimpijske vozovnice. Številni bodo upali še na posebna vabila Mednarodne plavalne zveze, medtem ko si slovenski reprezentanti želijo že v tem tednu zagotoviti uvrstitev v Pariz. 12-članska odprava je v teh dneh na evropskem prvenstvu v Beogradu, številni favoriti za olimpijska odličja pa so zadnje tedne pred igrami izkoristili za preizkus na drugih mednarodnih mitingih.
Slovenija je domači turnir odbojkarske lige narodov v Stožicah začela s tekmo proti Argentini. Sledili bodo še obračuni s Kubo, vodilno Italijo in Srbijo.
Finalna serija košarkarske lige NBA med Dallasom in Bostonom se je vrnila v kraj bivanja moštva Celtics.
Slovenska nogometna reprezentanca je nastope na evropskem prvenstvu v Nemčiji začela proti Danski. V nadaljevanju skupinskega dela turnirja bosta nasprotnici še reprezentanci Srbije in Anglije.
Najboljši motokrosisti sveta sezono nadaljujejo v Italiji, na kultnem prizorišču v Maggiori, ki ponuja klasično progo s strmimi vzponi in spusti ter nenavadno znamenitostjo, hotelom na vrhu vzpetine sredi proge.
Sobotna kraljevska etapa letošnje dirke po Sloveniji ponuja več kot 2600 višinskih metrov in štiri kategorizirane vzpone, med katerimi je najzahtavnejši vzpon prve kategorije na Krvavec.
S slovesnim odprtjem in večerno tekmo med gostiteljico Nemčijo in Škotsko se bo v Münchnu začelo 17. evropsko prvenstvo v nogometu. Na tem sodeluje tudi Slovenija, ki jo prva tekma čaka v nedeljo, ko se bo v Stuttgartu pomerila z Dansko.
Moštvo Dallasa je tudi na tretji tekmi finalne serije v ligi NBA izgubilo. Boston je bil na gostovanju boljši s 106:99 in je zdaj le še zmago oddaljen od naslova prvaka. Tako košarkarji Dallasa kot njihovi navijači pa še vedno verjamejo v preobrat, ki bi se zapisal v zgodovino.
Slovenski košarkarji so v Zrečah začeli priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir v Grčiji. Nepopolna zasedba brez Luke Dončića, ki se je z Dallasom uvrstil v finale lige NBA, bo pred odhodom v Pirej odigrala tri prijateljske tekme. Dvakrat se bo pomerila z Litvo in enkrat z Brazilijo.
Slovenska nogometna reprezentanca je na Brdu pri Kranju opravila zadnji trening in sklenila priprave na evropsko prvenstvo v Nemčiji. Danes bo odpotovala v pripravljalno središče v Wuppertalu, prva tekma prvenstva pa jo čaka v nedeljo.
V jugovzhodni Franciji se je končala kolesarska dirka po Dofineji, ki jo številni najboljši tekmovalci izkoristijo za pripravo na poletni vrhunec sezone, slovito dirko po Franciji. Med temi sta bila letos Primož Roglič in Belgijec Remco Evenepoel, ki bosta na dirki vseh dirk izzvala Tadeja Pogačarja.
Svetovni pokal slalomistov na divjih vodah se nadaljuje v Pragi. Po včerajšnjih izidih tekme kanuistov se je oblikovala slovenska reprezentanca, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Parizu.
V Rimu se je začelo evropsko prvenstvo v atletiki. Slovenska reprezentanca je že uvodni tekmovalni dan porabila svojega osrednjega aduta za odličje, v metu diska je nastopil Kristjan Čeh.
Z davišnjo prvo tekmo se je začel veliki finale letošnje sezone košarkarske lige NBA med Bostonom in Dallasom. Luka Dončić bo skušal teksaško moštvo popeljati do drugega naslova v zgodovini kluba. Za uspeh bo moral Dallas štirikrat premagati najuspešnejše moštvo v ligi. Boston Celtics so bili prvaki kar sedemnajstkrat in si rekordni dosežek delijo z ekipo Los Angeles Lakers.
Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala prijateljsko tekmo proti Armeniji. V sklopu priprav pred odhodom na evropsko prvenstvo se bo v soboto pomerila še z Bolgarijo.
Na olimpijskih igrah v Parizu bo imela Slovenija močno rokometno odpravo. Ženska reprezentanca bo na največjem turnirju nastopila prvič, medtem ko bo moška na igrah sodelovala četrtič. Selektorja obeh sta objavila seznam igralk oziroma igralcev, ki bodo odpotovali v Francijo.
Z zaključnim turnirjem najboljše četverice na Madžarskem se je končala sezona rokometne lige prvakinj. V Budimpešti je za nekaj slovenskega pridiha poskrbela Ana Gros, članica Györija.
Slovenija po enoletnem premoru gosti tekmo svetovnega pokala v športni gimnastiki. V Kopru se je zbrala vrhunska zasedba telovadcev in telovadk, med katerimi so tudi nosilci odličij z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev.
Neveljaven email naslov