Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teden po Wimbledonu tudi tokrat Umag v Istri gosti teniški turnir serije ATP, ki je najbliže našim krajem. Igra se na peščeni podlagi, najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pa je prvo oviro tokrat preskočil. Tudi v drugem krogu je bil na nasprotni strani predstavnik Italije.
Teniški turnir v Umagu je svoje mesto pod soncem dobil s pomočjo premetenega Slovenca in Silvia Berlusconia
Teniški turnir v Umagu je le nekaj kilometrov oddaljen od slovenske meje. V zahodni Istri vsako leto dopustuje veliko Slovencev, nemalo si jih pride tudi ogledat teniške dvoboje. Umaški turnir pa ni le zaradi tega precej povezan s Slovenijo. Še v času Jugoslavije, ko so nastajali zametki tega turnirja, so pomembne vloge odigrali Hrvat slovenskega rodu, slovenska televizija in slovenska banka.
Če bi sredi osemdesetih obiskali del istrske obale, kjer zdaj stoji kompleks Stella Maris s teniškim stadionom, ki se že nekaj let imenuje po Goranu Ivaniševiču, ne bi slutili, da bo tu kmalu zraslo prizorišče najuglednejšega turnirja v tem delu Evrope. Pred tem se je tu raztezalo močvirje, zraven so bile krompirjeve njive. Toda lokacija je bila idealna, med Punto in Katorom, kjer so takrat prirejali teniške turnirje. Najprej manjše, pa turnirje mladih in svetovno prvenstvo veteranov. Prvi mož istrskega tenisa je tedaj postal Slavko Rasberger, sin Hrastničana in Sevničanke. Otroštvo je preživel v Sloveniji, njegova brat in sestra sta rojena v Celju, njegova družina pa se je pozneje preselila v Opatijo.
Rasberger je sprva skušal tu organizirati odmeven revijalni dvoboj. Želel je privabiti najboljšega jugoslovanskega in italijanskega igralca, dvoboj pa bi prenašali jugoslovanska in koprska televizija. TV Koper je signal oddajala po celi Italiji, upravljal pa ga je Silvio Berlusconi. Rasberger si je prek direktorja televizije pri milanskem magnatu oziroma njegovem pomočniku Adrianu Gallianiju skušal zagotoviti 50 tisoč nemških mark in televizijski prenos. Prošnjo so mu odobrili, toda igralec, ki si ga je najbolj želel pripeljati, Slobodan Živojinović, je natanko toliko denarja želel zase. Ideja je zato padla v vodo.
Namesto, da bi vse opustil, pa je Rasberger razmišljal o precej večjem projektu. Prirediti turnir velike nagrade, serije največjih turnirjev na svetu. Potreboval je skoraj štirikrat več denarja, da bi lahko pokril najmanjši nagradni sklad turnirjev te ravni. Spet je prosil direktorja, da gre do Berlusconija, in spet dobil zeleno luč. Ko je idejo predstavil tistim, ki so odločali o usodi turnirja, so bili tako navdušeni, da so rekli, da Berlusconijevega denarja sploh ne potrebujejo in da ga bodo sami priskrbeli, in zgradili celoten teniški kompleks. Nekaj milijonski kredit so uredili pri Ljubljanski banki.
A treba si je bilo še zagotoviti mesto med teniško elito. Rasberger je imel vselej nos za prave navezave. Znal je prijateljevati z vplivneži in te odnose tudi vzdrževati. Odšel je v New York, na finale Mastersa, kjer se je odločalo o usodi turnirjev za naslednjo sezono velike nagrade, za leto 1990. A Rasberger je slišal, da se ustanavlja Združenje profesionalnih igralcev, ki bi lahko kmalu prevzelo vajeti vrhunskega tenisa v svoje roke. Dogovoril se je s predsednikom te nove organizacije, imenovane ATP, Jordanom Hamiltonom. ATP je pod svoje okrilje vzel staro turnejo, in dodal še štiri nova prizorišča. Med več desetimi prijavami so bila izbrana velemesti Peking in Moskva, Estoril, ki je gostil tudi dirke formule 1, in Umag. Kraj z 12 tisoč prebivalci.
Teden po Wimbledonu tudi tokrat Umag v Istri gosti teniški turnir serije ATP, ki je najbliže našim krajem. Igra se na peščeni podlagi, najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pa je prvo oviro tokrat preskočil. Tudi v drugem krogu je bil na nasprotni strani predstavnik Italije.
Teniški turnir v Umagu je svoje mesto pod soncem dobil s pomočjo premetenega Slovenca in Silvia Berlusconia
Teniški turnir v Umagu je le nekaj kilometrov oddaljen od slovenske meje. V zahodni Istri vsako leto dopustuje veliko Slovencev, nemalo si jih pride tudi ogledat teniške dvoboje. Umaški turnir pa ni le zaradi tega precej povezan s Slovenijo. Še v času Jugoslavije, ko so nastajali zametki tega turnirja, so pomembne vloge odigrali Hrvat slovenskega rodu, slovenska televizija in slovenska banka.
Če bi sredi osemdesetih obiskali del istrske obale, kjer zdaj stoji kompleks Stella Maris s teniškim stadionom, ki se že nekaj let imenuje po Goranu Ivaniševiču, ne bi slutili, da bo tu kmalu zraslo prizorišče najuglednejšega turnirja v tem delu Evrope. Pred tem se je tu raztezalo močvirje, zraven so bile krompirjeve njive. Toda lokacija je bila idealna, med Punto in Katorom, kjer so takrat prirejali teniške turnirje. Najprej manjše, pa turnirje mladih in svetovno prvenstvo veteranov. Prvi mož istrskega tenisa je tedaj postal Slavko Rasberger, sin Hrastničana in Sevničanke. Otroštvo je preživel v Sloveniji, njegova brat in sestra sta rojena v Celju, njegova družina pa se je pozneje preselila v Opatijo.
Rasberger je sprva skušal tu organizirati odmeven revijalni dvoboj. Želel je privabiti najboljšega jugoslovanskega in italijanskega igralca, dvoboj pa bi prenašali jugoslovanska in koprska televizija. TV Koper je signal oddajala po celi Italiji, upravljal pa ga je Silvio Berlusconi. Rasberger si je prek direktorja televizije pri milanskem magnatu oziroma njegovem pomočniku Adrianu Gallianiju skušal zagotoviti 50 tisoč nemških mark in televizijski prenos. Prošnjo so mu odobrili, toda igralec, ki si ga je najbolj želel pripeljati, Slobodan Živojinović, je natanko toliko denarja želel zase. Ideja je zato padla v vodo.
Namesto, da bi vse opustil, pa je Rasberger razmišljal o precej večjem projektu. Prirediti turnir velike nagrade, serije največjih turnirjev na svetu. Potreboval je skoraj štirikrat več denarja, da bi lahko pokril najmanjši nagradni sklad turnirjev te ravni. Spet je prosil direktorja, da gre do Berlusconija, in spet dobil zeleno luč. Ko je idejo predstavil tistim, ki so odločali o usodi turnirja, so bili tako navdušeni, da so rekli, da Berlusconijevega denarja sploh ne potrebujejo in da ga bodo sami priskrbeli, in zgradili celoten teniški kompleks. Nekaj milijonski kredit so uredili pri Ljubljanski banki.
A treba si je bilo še zagotoviti mesto med teniško elito. Rasberger je imel vselej nos za prave navezave. Znal je prijateljevati z vplivneži in te odnose tudi vzdrževati. Odšel je v New York, na finale Mastersa, kjer se je odločalo o usodi turnirjev za naslednjo sezono velike nagrade, za leto 1990. A Rasberger je slišal, da se ustanavlja Združenje profesionalnih igralcev, ki bi lahko kmalu prevzelo vajeti vrhunskega tenisa v svoje roke. Dogovoril se je s predsednikom te nove organizacije, imenovane ATP, Jordanom Hamiltonom. ATP je pod svoje okrilje vzel staro turnejo, in dodal še štiri nova prizorišča. Med več desetimi prijavami so bila izbrana velemesti Peking in Moskva, Estoril, ki je gostil tudi dirke formule 1, in Umag. Kraj z 12 tisoč prebivalci.
Košarkarji Primorske so po dveh domačih zmagah v finalu druge Jadranske lige v Skopju odigrali še tretjo tekmo finala. Ali so uspeli priti do končne zmage in uvrstitve med elito v regionalnem tekmovanju, v jutranji športni zgodbi sporoči Franci Pavšer.
Na domači nogometni sceni je na državnem prvenstvu z lepo prednostjo na vrhu Maribor, v boju za pokalno lovoriko pa štiri moštva začenjajo polfinale. Včeraj sta se pomerila Maribor in Mura, danes še Aluminij in Olimpija. O tekmovanju, ki odpira vrata v evropska tekmovanja, v jutranji športni zgodbi razmišlja Boštjan Janežič.
Košarkarji Primorske si utirajo pot med najboljša moštva Jadranske košarkarske lige. V finalu druge lige v seriji na tri zmage igrajo proti MZT-ju iz Skopja. O poti najmlajšega slovenskega košarkarskega kolektiva proti elitnemu tekmovanju v regiji v jutranji športni zgodbi razmišlja Franci Pavšer.
Športni plezalci začenjajo sezono svetovnega pokala v Švici. Slovenska reprezentanca je zadnja leta vseskozi med najboljšimi, letošnja sezona pa bo minila tudi v znamenju olimpijskih kvalifikacij. O pripravah slovenskih reprezentantov in ciljih v predolimpijski sezoni v jutranji športni zgodbi razglablja Matej Hrastar.
Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je zaokrožil sklop prvih treh dirk svetovnega prvenstva, v katerem se bo, kot vse kaže, znova boril za sam vrh. S kakšno popotnico je zakorakal v novo sezono, oriše Marko Polak.
Vozniki Formule 1 so na drugi postaji svetovnega prvenstva v Bahreinu. Po prevladi Mercedesa v Avstraliji priključek lovi še preostala karavana. Kako uspešno v jutranji športni zgodbi po kvalifikacijah razloži Aljaž Golčer.
Poleg tritedenskih največjih kolesarskih dirk po Italiji, Franciji in Španiji so v kolesarskem svetu zelo pomembne spomladanske klasike. Poleg zmag enodnevne dirke ponujajo tudi veliko točk za kolesarsko lestvico; s točkami se namreč oblikuje vrh.
V Miamiju sta se še drugič v sezoni v košarkarski ligi NBA pomerila Miami in Dallas. Na prvi medsebojni tekmi je bil poškodovan Goran Dragič, tokrat pa je več kot tisoč slovenskih košarkarskih navdušencev, ki so odpotovali čez Atlantik, uživalo v mojstrovinah naših virtuozov.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je v začetku letošnjega leta dobila novega selektorja, tekmece za olimpijske kvalifikacije in nasprotnike na domačem prvenstvu. V jutranji športni zgodbi pa Boštjan Reberšak razkrije, kako uspešni so v letošnji sezoni slovenski reprezentanti v tujih klubih.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Slovenska reprezentanca je začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo s tekmo v Izraelu. O prvi tekmi po vrnitvi Matjaža Keka na selektorsko mesto slovenske reprezentance v jutranji športni zgodbi razmišlja Boštjan Janežič.
Ob začetku finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v jutranji športni zgodbi ponudimo pogled na 50 let letalnice bratov Gorišek.
Začenjajo se kvalifikacije za nogometno Evropsko prvenstvo. Slovenska reprezentanca bo prvo tekmo odigrala v Izraelu. Ob začetku novega nogometnega cilka jutranji športni utrinek iz Izraela pošilja Boštjan Janežič.
Pred 70 leti so športni radijski zanesenjaki ustanovili športno redakcijo Radia Slovenija. V 70-tih letih smo z vami delili lepe in težke trenutke slovenskega športa. V spominu pa ostajajo predvsem lepi, nepozabni spomini na slovenske športne vrhunce. Ob 70-letnici našega športnega uredništva je športno zgodbo pripravil Franci Pavšer.
Končano je še zadnje zimsko svetovno prvenstvo v letu 2019. Biatlonci in biatlonke so se merili v Oestersundu; vtise je v jutranjo športno zgodbo strnil Aljaž Golčer.
V Stožicah sta se na domačem nogometnem prvenstvu pomerila Olimpija in Maribor. Mariborčani si tlakujejo pot k novemu naslovu, kakšen vpliv na končni razplet ima včerajšnji derbi, pa bo v jutranji športni zgodbi razložil Boštjan Janežič.
Neveljaven email naslov