Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.

Špansko občinstvo je znalo ceniti napore do nedavnega res majhne kolesarske države

Število slovenskih zastav ob španskih cestah je bilo merilo, koliko je še do konca tritedenske kolesarske odisejade. Ko se je začel zadnji teden Vuelte, jih je bilo nekaj. Ko so bili do konca še trije dnevi, so začele rasti kot gobe po dežju. Ko se je pripravljalo sklepno slavje v Madridu, jih je bilo največ med vsemi kolesarskimi nacijami.

Primož Roglič in Tadej Pogačar sta postala magneta za slovenske športne navdušence, poleg tega pa sta si pridobila simpatije po vsem kolesarskem svetu. Špansko občinstvo je znalo ceniti napore do nedavnega res majhne kolesarske države, pa čeprav je naš dvojec v obup spravljal njihovega osrednjega zvezdnika Alejandra Valverdeja. Dosežen je bil torej nov mejnik v slovenskem športu, mejnik, po katerem pa, kot pravi Primož Roglič, je treba še naprej v nespremenjenem ritmu v isto smer.

Primož Roglič: “Kaj pa vem, nič kaj drugače ne bo potekalo, razen to, da bo ob mojem imenu pisalo, da sem zmagal Vuelto. Upam, da bom še naprej lahko pokazal dobre predstave na kolesu.”

Težava nastopi samo v tem, da kolesarski mladci rušijo vse zakonitosti tega športa in dosegajo neverjetne stvari pri čedalje nižji starosti. Med njimi seveda Tadej Pogačar.

Tadej Pogačar: “Čedalje močnejši. Treba pa se bo še izboljšati na nekaterih področjih, a mislim, da do zdaj nimam skrbi.”

Kaj je Tadej Pogačar imel skupnega s kolesarjem, ki je dirko končal 22 sekund pred njim na drugem mestu Alejandrom Valverdejem? Oba sta bila zaradi starosti presenečena nad svojo uvrstitvijo na zmagovalni oder. Eden, ker je tako star, drugi ker je tako mlad.