Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost prve epizode podkasta Srce bije za posel, v katerem zanke poslovanja in osebna razmišljanja razkrivajo vodilni v slovenskih podjetjih, je dr. Aleš Štrancar, direktor lani prevzetega podjetja BIA Separations. Aleš Štrancar strelja precej naravnost. Ne pušča dvomov glede cepiv ali cepljenja, vse to absolutno podpira, pravi pa, da cepiva na našem trgu vsebujejo precej nečistot (farmacevtski izraz za nečiste primesi). Verjame tudi, da bo v prihodnjem desetletju možno (vsaj delno) ozdraviti nekatere oblike raka in slepoto, ki je posledica okvare gena.
Sartorius je BIA Separations kupil lani in ga postavil kot center za genske terapije, to je po Štrancarjevih besedah velika prihodnost za vse zaposlene. Vsak teden zaposlijo vsaj enega novega sodelavca. Zdaj jih je okrog 150. Za zaposlitev ne potrebuješ nujno visoko zvenečega doktorata, teh je na trgu precej. Podjetje je bilo leta 2016 pahnjeno v prisilno poravnavo zaradi dolga matičnega avstrijskega podjetja v višini 3,5 milijona evrov. Iskali so možnosti, da podjetje preživi. "Cilj ključnega igralca v Avstriji je bil, da gre tudi to podjetje v stečaj. Imeli so pripravljeno novo podjetje, ki bi nadaljevalo naše aktivnosti, nanj bi prenesli tehnologijo in lastništvo nad produkti, nad celotno stavbo. V Sloveniji so dobili pomagače. Ta stvar je bila v igri že nekje od leta 2011, 2012. Tako da smo imeli velike borbe, da smo uspeli podjetje zadržati."
V prisilni poravnavi so poplačali vse upnike. Štrancar v podkastu Srce bije za posel odkrito spregovori o poskusu sovražnega prevzema. Postreže tudi z mnenjem o birokratih, o javno izpostavljenih raziskovalcih, katerih obljube o iznajdbi cepiv in zdravil se nikoli ne uresničijo in o nenehnem spreminjanju davkov. Vabljeni k poslušanju.
Gost prve epizode podkasta Srce bije za posel, v katerem zanke poslovanja in osebna razmišljanja razkrivajo vodilni v slovenskih podjetjih, je dr. Aleš Štrancar, direktor lani prevzetega podjetja BIA Separations.
Aleš Štrancar strelja precej naravnost. Ne pušča dvomov glede cepiv ali cepljenja, vse to absolutno podpira, pravi pa, da cepiva na našem trgu vsebujejo precej nečistot (farmacevtski izraz za nečiste primesi). Verjame tudi, da bo v prihodnjem desetletju možno (vsaj delno) ozdraviti nekatere oblike raka in slepoto, ki je posledica okvare gena.
Sartorius je BIA Separations kupil lani in ga postavil kot center za genske terapije, to je po Štrancarjevih besedah velika prihodnost za vse zaposlene. Vsak teden zaposlijo vsaj enega novega sodelavca. Zdaj jih je okrog 150. Za zaposlitev ne potrebuješ nujno visoko zvenečega doktorata, teh je na trgu precej.
Podjetje je bilo leta 2016 pahnjeno v prisilno poravnavo zaradi dolga matičnega avstrijskega podjetja v višini 3,5 milijona evrov. Iskali so možnosti, da podjetje preživi.
"Cilj ključnega igralca v Avstriji je bil, da gre tudi to podjetje v stečaj. Imeli so pripravljeno novo podjetje, ki bi nadaljevalo naše aktivnosti, nanj bi prenesli tehnologijo in lastništvo nad produkti, nad celotno stavbo. V Sloveniji so dobili pomagače. Ta stvar je bila v igri že nekje od leta 2011, 2012. Tako da smo imeli velike borbe, da smo uspeli podjetje zadržati."
V prisilni poravnavi so poplačali vse upnike. Štrancar v podkastu Srce bije za posel odkrito spregovori o poskusu sovražnega prevzema. Postreže tudi z mnenjem o birokratih, o javno izpostavljenih raziskovalcih, katerih obljube o iznajdbi cepiv in zdravil se nikoli ne uresničijo in o nenehnem spreminjanju davkov. Vabljeni k poslušanju.
30 epizod
Kaj nam o spreminjajočem se svetu povedo tisti, ki se z njim soočajo skozi posel? Kakšen je njihov uvid v razvoj Slovenije? Kako razmišljajo o gospodarskih, družbenih in tehnoloških trendih? Pogovori, ki odstirajo zanimive plati vodenja, razvoja podjetja, izzivov, predvsem pa razmišljanja in osebnosti menedžerjev.
Gost prve epizode podkasta Srce bije za posel, v katerem zanke poslovanja in osebna razmišljanja razkrivajo vodilni v slovenskih podjetjih, je dr. Aleš Štrancar, direktor lani prevzetega podjetja BIA Separations. Aleš Štrancar strelja precej naravnost. Ne pušča dvomov glede cepiv ali cepljenja, vse to absolutno podpira, pravi pa, da cepiva na našem trgu vsebujejo precej nečistot (farmacevtski izraz za nečiste primesi). Verjame tudi, da bo v prihodnjem desetletju možno (vsaj delno) ozdraviti nekatere oblike raka in slepoto, ki je posledica okvare gena.
Sartorius je BIA Separations kupil lani in ga postavil kot center za genske terapije, to je po Štrancarjevih besedah velika prihodnost za vse zaposlene. Vsak teden zaposlijo vsaj enega novega sodelavca. Zdaj jih je okrog 150. Za zaposlitev ne potrebuješ nujno visoko zvenečega doktorata, teh je na trgu precej. Podjetje je bilo leta 2016 pahnjeno v prisilno poravnavo zaradi dolga matičnega avstrijskega podjetja v višini 3,5 milijona evrov. Iskali so možnosti, da podjetje preživi. "Cilj ključnega igralca v Avstriji je bil, da gre tudi to podjetje v stečaj. Imeli so pripravljeno novo podjetje, ki bi nadaljevalo naše aktivnosti, nanj bi prenesli tehnologijo in lastništvo nad produkti, nad celotno stavbo. V Sloveniji so dobili pomagače. Ta stvar je bila v igri že nekje od leta 2011, 2012. Tako da smo imeli velike borbe, da smo uspeli podjetje zadržati."
V prisilni poravnavi so poplačali vse upnike. Štrancar v podkastu Srce bije za posel odkrito spregovori o poskusu sovražnega prevzema. Postreže tudi z mnenjem o birokratih, o javno izpostavljenih raziskovalcih, katerih obljube o iznajdbi cepiv in zdravil se nikoli ne uresničijo in o nenehnem spreminjanju davkov. Vabljeni k poslušanju.
Gost prve epizode podkasta Srce bije za posel, v katerem zanke poslovanja in osebna razmišljanja razkrivajo vodilni v slovenskih podjetjih, je dr. Aleš Štrancar, direktor lani prevzetega podjetja BIA Separations.
Aleš Štrancar strelja precej naravnost. Ne pušča dvomov glede cepiv ali cepljenja, vse to absolutno podpira, pravi pa, da cepiva na našem trgu vsebujejo precej nečistot (farmacevtski izraz za nečiste primesi). Verjame tudi, da bo v prihodnjem desetletju možno (vsaj delno) ozdraviti nekatere oblike raka in slepoto, ki je posledica okvare gena.
Sartorius je BIA Separations kupil lani in ga postavil kot center za genske terapije, to je po Štrancarjevih besedah velika prihodnost za vse zaposlene. Vsak teden zaposlijo vsaj enega novega sodelavca. Zdaj jih je okrog 150. Za zaposlitev ne potrebuješ nujno visoko zvenečega doktorata, teh je na trgu precej.
Podjetje je bilo leta 2016 pahnjeno v prisilno poravnavo zaradi dolga matičnega avstrijskega podjetja v višini 3,5 milijona evrov. Iskali so možnosti, da podjetje preživi.
"Cilj ključnega igralca v Avstriji je bil, da gre tudi to podjetje v stečaj. Imeli so pripravljeno novo podjetje, ki bi nadaljevalo naše aktivnosti, nanj bi prenesli tehnologijo in lastništvo nad produkti, nad celotno stavbo. V Sloveniji so dobili pomagače. Ta stvar je bila v igri že nekje od leta 2011, 2012. Tako da smo imeli velike borbe, da smo uspeli podjetje zadržati."
V prisilni poravnavi so poplačali vse upnike. Štrancar v podkastu Srce bije za posel odkrito spregovori o poskusu sovražnega prevzema. Postreže tudi z mnenjem o birokratih, o javno izpostavljenih raziskovalcih, katerih obljube o iznajdbi cepiv in zdravil se nikoli ne uresničijo in o nenehnem spreminjanju davkov. Vabljeni k poslušanju.
Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.
Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.
Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?
Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.
Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.
Gost 25. epizode Srce bije za posel je lastnik zasebne klinike Medicinski center Ljubljana Marko Bitenc. Je zagovornik javnega zdravstva, ki pravi, da bi morali biti vsi državljani glede na višino našega BDP-ja deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. Letos bomo porabili 7 milijard evrov za plačevanje zdravstvenih programov, zato razloga za čakalne dobe ni. Kje v državnem sistemu je torej težava? In kakšen je njegov pogled na zdravniško stavko? Od odgovorov ste stran le klik.
Gostja 24. epizode Srce bije za posel je predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Kriza v Rdečem Morju se nadaljuje cene za prevoz kontejnerja so čez noč poskočile s 1500 do 2000 na 6000 do 7000 dolarjev na kontejner – kaj to pomeni za poslovanje našega pristanišča? Luka čaka na dokončanje drugega tira – se nam obeta še en vzporedni tir? Kaj pa gradnja tretjega pomola, ki bo segala na območje Ankarana? S sogovornico tudi o drogah in eksotičnih gostih v našem pristanišču.
Gost 23. epizode Srce bije za posel je generalni direktor skupine Emil Frey v Sloveniji Jožko Tomšič. Gre za družbo, v švicarski lasti, ki v Sloveniji trži 12 avtomobilskih znamk. Kakšne so napovedi glede prodaje električnih avtomobilov? Kaj pa avtomobili na vodik? Sogovornik je do zelenega prehoda zadržan, pa ne zato ker mu nasprotuje, temveč zato ker meni, da so odgovorni pozabili na ključno – strategijo, ki bi to podpirala. Če imate radi avtomobile, ali pa če vas zanimajo trendi na področju transporta, je čas za klik.
Gost 22. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Save Re Marko Jazbec. Družba bo, kljub katastrofalnim poplavam, poslovala uspešno. S sogovornikom tudi o zdravstveni, davčni in pokojninski reformi ter zaupanju uporabnikov v zavarovalnice. Pa tudi o tem kaj zavarovalnicam prinaša prihodnje leto ter zakaj so zavarovalniške premije tako visoke.
Gost 21. epizode Srce bije za posel je generalni direktor skupine Vaider, Peter Čas. Del omenjene skupine je tudi Steklarna Hrastnik. Tamkaj so se usmerili v izdelavo najvišje kakovost steklenic. So energetsko intenzivno podjetje – njihov letni račun za elektriko znaša 10 milijonov evrov. Zaradi ohlajanja gospodarstva bo letošnji dobiček enak lanskemu. Glede evidence delovnega časa direktor pravi, da se moramo vprašati kakšno družbo si želimo: družbo zaupanja ali družbo nadzora? Zanj je družba nadzora preživeta stvar.
Gost 20. epizode Srce bije za posel je je glavni izvršni direktor Spar Slovenija David Kovačič. Podatki glede inflacije pri nas niso vzpodbudni, največji krivec za rast na letni ravni so prav cene hrane. Kaj je pričakovati do konca leta – se bodo cene živil še zviševale? Afera z ostanki pesticidov v sadju je zaznamovala letošnje poletje in omajala zaupanje kupcev. S katerimi ukrepi skuša Spar zagotavljati neoporečno blago na policah? V podkastu tudi o davčni, kadrovski in plačni politiki v Sparu.
Kaj nam o spreminjajočem se svetu povedo tisti, ki se z njim soočajo skozi posel? Kakšen je njihov uvid v razvoj Slovenije? Kako razmišljajo o gospodarskih, družbenih in tehnoloških trendih? Pogovori, ki odstirajo zanimive plati vodenja, razvoja podjetja, izzivov, predvsem pa razmišljanja in osebnosti menedžerjev.
Gost 18. epizode podkasta Srce bije za posel je generalni direktor državnega podjetja Slovenske železnice Dušan Mes. Železnice so sredi intenzivnega cikla obnove, posodobitve in izgradnje prog, država pa mora v bližnji prihodnosti sprejeti pomembne odločitve o regionalnih železniških povezavah, dvotirnosti in novih krakih. Letos bodo Slovenske železnice zabeležile rekorden dobiček. »Polnokrvno digitalizirane« naj bi postale do konca 2024, do takrat naj bi tudi pridobile celotni delež v avtobusnem prevozniku Nomago. Čez osem let bo železniški potniški promet v državi odprt za tujo konkurenco.
Gost sedemnajste epizode podkasta Srce bije za posel je Dušan Šešok, (so)lastnik in generalni direktor Iskre, ki je že nekaj let v celoti v lasti družine Šešok. Prevzemne tarče in investicije išče na bližnjih južnih trgih, kjer so nižji davki in stroški. Pa tudi do dovoljenj pridejo mnogo hitreje. V Sloveniji bodo poleg razvoja slej ko prej ostale avtomatizirane in robotizirane operacije. V oddaji govori o dejavnosti, širitvi na jug, kritično pa gleda na napovedi davčne, pokojninske reforme in dvig plač v javnem sektorju.
Ivo Boscarol po lanski prodaji podjetja Pipistrel ostaja njegov 10-odstotni lastnik, vendar se umika iz dnevnih poslov. Še vedno pa skrbi za vizijo, dolgoročne projekte in strateške kupce. V pogovoru razloži, kako in zakaj je prišlo do prodaje. Kupec Textron Aviation bo letos v podjetje vložil 15 milijonov evrov. Zdaj razvijajo 19-sedežno potniško letalo na vodikove gorivne celice. O letalstvu, letalih prihodnosti, letečih taksijih, dragem procesu certificiranja letala, dronih, obrambni industriji, o svoji dobrodelnosti, novih naložbah, potrebi po državnih davčnih spodbudah…prisluhnite v Srce bije za posel.
Finančna industrija se je pri nas v 15 letih dodobra spremenila. Od leta 2016 imamo zakonodajo, ki ureja poslovanje in regulacijo alternativnih investicijskih skladov. Priložnost so z ustanovitvijo Alfi skladov zagrabili v podjetju za svetovanje in cenitve KF Finance, ki ga od 2009 vodita Matjaž Filipič in Bojan Kunovar. Skladi danes upravljajo naložbe, kot so deleži v Tušu, Merkurju, drugih nekdaj družinskih podjetjih, številne poslovne nepremičnine, trgovska dejavnost, veterinarske klinike, medicinski centri, energetika itn. Matjaž Filipič v podkastu Srce bije za posel med drugim deli izkušnje poslovanja v slovenskem in hrvaškem okolju in poda svoj pogled na leto 2023.
Gost 14. epizode podkasta Srce bije za posel je Marko Drobnič, od 2011 predsednik uprave podjetja za proizvodnjo aluminija Talum. Odgovarja na vprašanja preobrazbe Taluma, energetske krize, ki je specifična za Evropo, pretečega zmanjšanja evropske konkurenčnosti pri preskrbi z materiali, poslovanja, recikliranja, ukrepov za pomoč industriji ipd. Odprto odgovarja tudi na bolj osebna vprašanja.
Gost 13. epizode podkasta Srce bije za posel je dr. Iztok Seljak, direktor avtomobilske korporacije Hidria, ki se je za elektrifikacijo odločila leta 2007, ko je Volkswagen v javnosti trdil, da je nikoli ne bo. Podjetje pospešuje vlaganja in proizvodnjo. Nevarnost v prihodnosti pa lahko poleg pomanjkanja kadrov predstavlja padec evropske konkurenčnosti.
Nada Drobne Popović, predsednica uprave naše največje energetske družbe PETROL razloži, kako bomo energetsko prestali zimo, kaj se torej dogaja na strani dobave plina, zavzame se za nujno potrebno s strani EU uvedeno kapico na ceno plina in elektrike, odgovarja na vprašanja o vojnem dobičkarstvu energetskih družb, o posledicah zgornje omejitve cen naftnih derivatov v času prejšnje vlade in o trenutni regulaciji marž; zariše prihodnost Petrola, vlaganja v zeleni prehod, pove tudi nekaj o sebi, ko ni v vlogi vodenja uprave. Kapica oziroma zamejitev cen elektrike in plina je nujna, če želimo, da glavnina evropskega gospodarstva zimo preživi, je prepričana predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. »Bom iskrena, to da bodo države same reševale krizo ne more biti ustrezen mehanizem znotraj EU.« Potrebna je skupna, odločna odločitev v zvezi s cenami energentov na ravni Evropske unije, predvidena za konec oktobra. »EU bo morala najti vso pamet, moč in soglasje da bo sprejela kapico na elektriko in plin.« V Petrolu ne nasprotujejo administrativni omejitvi marž v času aktualne vlade, a v isti sapi Drobne Popovičeva opozarja: »Kratkoročno je to lahko všečno, da so marže nizke, ampak dolgoročno je pametnejše slediti temu, kar energetske družbe moramo narediti.« To pa je pokrivanje stroškov, vzdrževanje infrastrukture in vlaganje v zeleni prehod. Kot posebej neugoden ukrep za Petrol predsednica uprave izpostavi dve regulaciji drobnoprodajnih cen naftnih derivatov v času prejšnje vlade, zaradi katerih je Petrol državi izstavil 110 milijonov evrov visok račun. Zdajšnji premier Robert Golob je že napovedal, da je Petrolov zahtevek neupravičen... in argument predsednice uprave: »To je bil pa ukrep, kjer smo mi 90 odstotkov časa delali minus. Ne le da nismo imeli dobička, vsak prodajni liter je bil prodan pod prodajno ceno goriva.« Na vprašanje ali zato zoper državo morebiti pripravljajo tožbo, pa spravljivo odgovarja: »Tako kot Petrol potrebuje državo, da sprejema pametne regulacije, potrebuje tudi država Petrol, da ima energetsko družbo, ki bo sposobna podpirati prebivalstvo in industrijo.«
Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.
Neveljaven email naslov