Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Martin Hvastija je eden od prvih slovenskih kolesarjev, ki je tekmoval za tuje klube, pri tem si je nabral veliko izkušenj, ki jih danes deli v različnih vlogah, tudi komentatorski. V podkastu Številke je podoživljal svojo kariero, razmišljal o kolesarski infrastrukturi, slovenski reprezentanci, opremi ... Vabljeni k poslušanju!
Martin Hvastija je eden od prvih slovenskih kolesarjev, ki je tekmoval za tuje klube, pri tem si je nabral veliko izkušenj, ki jih danes deli v različnih vlogah, tudi komentatorski. V podkastu Številke je podoživljal svojo kariero, razmišljal o kolesarski infrastrukturi, slovenski reprezentanci, opremi ... Vabljeni k poslušanju!
Najbolj pogost stereotip o športni psihologiji je, da jo potrebuje športnik, s katerim je nekaj narobe oziroma je celo bolan. O stereotipih in poljih, na katerih deluje ta aplikativna veda, je spregovoril eden prvih športnih psihologov v Sloveniji - Matej Tušak.
Javnomnenjske raziskave so nastale zaradi potreb po napovedovanju volitev na začetku prejšnjega stoletja v ZDA. Kakšen je njihov status danes? Zakaj smo v zadnjem času videli kar nekaj primerov, da so njihove napovedi zgrešile pravi izid? O teh in številnih drugih vprašanjih razmišlja Andraž Zorko (Valicon).
Slovenske ljubitelje športa to zimo navdušuje Peter Prevc, ki serijsko zmaguje na tekmah za svetovni pokal v smučarskih skokih. V skrivnostni svet tega športa nas je popeljal nekdanji svetovni prvak Franci Petek.
Ob že sedmi epizod Vojne zvezd so se Številke zazrle v zgodovino znanstvenofantastičnega filma, ki dogajanje postavlja v vesolje. Filme je prečesal in ob njih razmišljal Simon Popek.
Božič je krščanski praznik, ki ga praznujejo tudi neverujoči, saj pomeni praznik družine in upanja. Tokratna zgodba o upanju prihaja iz zapora na Dobu, kjer nam je obsojenec pripovedoval o svojem življenju in odločitvi, da se med rešetkami loti študija.
Slovenski jezik je izjemno bogat in razširjen, saj sodi med 5 odstotkov najbolj razširjenih. Kako poteka prevzemanje tujih besed? O tem in drugih vprašanjih je razmišljala etimologinja Simona Klemenčič.
Letos mineva 20 let od nastanka spletne strani rtvslo.si, ki je ena osrednjih strani v Sloveniji. Vse se je začelo konec leta 1995, ko je Marko Prpič ugriznil v to jabolko izziva in postavil prvi različici spletne strani. V pogovoru se spominja zgodovinskih trenutkov in razmišlja o umeščenosti spleta v medijski krajini.
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Zaradi begunske krize in terorističnih napadov v Parizu se v javnosti in medijih spet pogosto pojavlja beseda strah. A kaj sploh je strah? In zakaj je v resnici evolucijsko pomemben? O teh vprašanjih je razmišljala Andreja Avsec, profesorica psihologije na Filozofski faklteti v Ljubljani.
Ljubitelji tenisa si pogosto postavijo vprašanje, kdo je najboljši teniški igralec do zdaj. Katera merila je pri tem potrebno izpostaviti? So to osvojeni grand slami? Število tednov vladanja na lestvici ATP? Ali katera povsem druga merila? O teh vprašanjih je razmišljal Luka Petrič, športni novinar na Valu 202.
Slovenska nogometna reprezentanca se je pred 16 leti prvič uvrstila na veliko tekmovanje. Takrat je bil tekmec Ukrajina. V podzavest naroda so se usidrali trenutki po preboju na Euro 2000, ko je novinar Saša Jerković ob robu igrišču intervjujal selektorja Srečka Katanca, ki je v evforičnem stilu zaželel vesele božične praznike. Zgodovina se ponavlja, saj je Ukrajina spet zadnja ovira Katančevih fantov pred Eurom ... Spomine je obujal in o slovenski reprezentanci razmišljal prav novinar in voditelj na TV Slovenija Saša Jerković.
V vesolje je v dobrega pol stoletja poletelo 551 ljudi. Kako je, če si med temi redkimi izbranci, ki lahko vidi naš planet z druge perspektive? O teh in številnih drugih vidikih osvajanja vesolja je spregovoril kanadski astronavt Chris Hadfiled, ki je trikrat poletel v vesolje, širša javnost pa ga je spoznala tudi po prepevanju na Mednarodni vesoljski postaji, kjer je posnel videospot Space Oddity.
V vesolje je v dobrega pol stoletja poletelo 551 ljudi. Kako je, če si med temi redkimi izbranci, ki lahko vidi naš planet z druge perspektive? O teh in številnih drugih vidikih osvajanja vesolja je spregovoril kanadski astronavt Chris Hadfiled, ki je trikrat poletel v vesolje, širša javnost pa ga je spoznala tudi po prepevanju na Mednarodni vesoljski postaji, kjer je posnel videospot Space Oddity.
Kako na sodišču obravnavati človeka, ki naj bi spolno zlorabil otroka zaradi vpliva agresivnega možganskega tumorja? Kako obravnavati mladoletnike, ko nevroznanost dokazuje, da se njihovi možgani še razvijajo? Ali bomo v prihodnosti lahko raziskali vsak zločin s pogledom v človeške možgane? Ali je svobodna volja le iluzija, za katero se skriva dobro naoljen nevrološki mehanizem? To je le nekaj vprašanj, ki so si jih zastavili avtorji knjige Možgani na zatožni klopi. O odgovorih je razmišljala urednica zbornika Renata Salecl.
Združeni narodi so 20. 10. 2010 razglasili za svetovni dan statistike, letos bo 20. 10. drugi tovrstni dan. Statistika je zadnja leta v novinarstvu vse bolj prisotna v obliki infografik. O ustvarjalnem procesu infografik nas popelje večkrat nagrajeni Aljaž Vindiš.
Za slovenskimi mediji so turbulentna leta. V kakšni kondiciji so? V čem se mediji in novinarji razlikujejo z britanskimi kolegi? O teh vprašanjih je razmišljal novinar in kolumnist Lenart J. Kučić.
Filozofija športa je mlada veda, ki na šport gleda skozi različne prizme: od etike do estetike. Eden vodilnih filozofov športa pri nas Milan Hosta je razmišljal o številnih temah: od dopinga do visokih denarnih zaslužkov.
Zemljo je v zadnje pol milijarde let doletelo vsaj pet obdobij, v katerih je izumrl velik del vrst. Vzroki za to so se skrivali v naravi (padec asteroida, izbruhi vulkanov, ohlajevanje okolja ...). Številne raziskave kažejo, da bi se Zemlja lahko nahajala v 6. tovrstni dobi, le da je tokrat za množično izumiranje vrst kriva ena izmed njih - človeška.
Vesolje se je po teoriji velikega poka začelo pred 13,8 miljarde leti. A ta teorija ima kar nekaj pomankljivosti, ki jih odpravlja kozmična inflacija. Gre za teorijo, ki jo je v letu 1980 razvil Alan Guth in govori, kaj se je dogajalo z vesoljem v delčku prve sekunde. Sloviti ameriški fizik je avgusta gostoval na konferenci Lepton Photon, ki je potekala v Ljubljani, spregovoril pa je tudi za Številke.
Vesolje se je po teoriji velikega poka začelo pred 13,8 miljarde leti. A ta teorija ima kar nekaj pomankljivosti, ki jih odpravlja kozmična inflacija. Gre za teorijo, ki jo je v letu 1980 razvil Alan Guth in govori, kaj se je dogajalo z vesoljem v delčku prve sekunde. Sloviti ameriški fizik je avgusta gostoval na konferenci Lepton Photon, ki je potekala v Ljubljani, spregovoril pa je tudi za Številke.
Neveljaven email naslov