Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upokojena višja bibliotekarka Marija Samec ljubezen do pisane besede in slovenskega jezika goji že od mladih let. Že nekaj časa poučuje književnost na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Če ste že kdaj obiskali spletno stran omenjene Univerze, ste naleteli tudi na njeno delo; ga. Marija bamreč sodeluje v skupini, ki ureja omenjeno spletno stran. Naša sogovornica med drugim poje v zboru, pripravlja projekte v sodelovanju z grosupeljsko Mestno knjižnico in sodeluje na dogodkih, kjer prebira in interpretira pripovedke iz grosupeljske krajine. Za Marijo Samec je zbiranje, zapisovanje in pripovedovanje slovenske ljudske zgodovine velika odgovornost, saj se dobro zaveda kako pomembno je ohranjanje spominov na stare običaje, ki bi sicer utonili v pozabo.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojena višja bibliotekarka Marija Samec ljubezen do pisane besede in slovenskega jezika goji že od mladih let. Že nekaj časa poučuje književnost na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Če ste že kdaj obiskali spletno stran omenjene Univerze, ste naleteli tudi na njeno delo; ga. Marija bamreč sodeluje v skupini, ki ureja omenjeno spletno stran. Naša sogovornica med drugim poje v zboru, pripravlja projekte v sodelovanju z grosupeljsko Mestno knjižnico in sodeluje na dogodkih, kjer prebira in interpretira pripovedke iz grosupeljske krajine. Za Marijo Samec je zbiranje, zapisovanje in pripovedovanje slovenske ljudske zgodovine velika odgovornost, saj se dobro zaveda kako pomembno je ohranjanje spominov na stare običaje, ki bi sicer utonili v pozabo.
Poleg dejavnosti, ki so obstale zaradi epidemije, so seveda tudi dejavnosti in srečevanja na Univerzi za tretje živlenjsko obdobje. V eni od preteklih oddaj smo že predstavili skupino, kjer se srečujejo na daljavo, kjer pa je študentov več, ta možnost žal ni mogoča. Tako je tudi v Mariboru, kjer eno od skupin vodi gospa Slavica Tovšak. V Maribor jo je poklicala Lucija Fatur.
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je postal 66. član prestižne mreže univerz Age - Friendly University Global Network, ki združuje Evropske univerze, prijazne do starosti prijaznih univerz in deluje na Dublinski mestni univerzi. Tako se tudi mariborski univerzi odpirajo priložnosti za sodelovanje upokojenih profesorjev v izobraževalnem in raziskovalnem procesu po upokojitvi. O članstvu v tej prestižni mreži pripoveduje vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru Peter Glavič.
Tokratne minute oddaje zapolnjujete vi, poslušalke in poslušalci. O dnevih, ki ji preživljamo, o tem, kako si zapolnite čas in kaj vas kljub vsemu razveseljuje. Pokličite nas na tel. številko 01 475 22 22.
V dneh, pravzaprav tednih, ko nas je doletel slogan "ostani doma", še bolj iščemo povezave s starejšimi, našimi starši in starimi starši, povezave, ki jih do zdaj nismo uporabljali, oni pa morda niti niso poznali. Zato je prav vsaka razlaga, pomoč, dobrodošla, kajti tudi to mora biti na daljavo. V naslednjih minutah bo svojo pomoč starejšim predstavila Saša Gerčar.
Gospa Dušica Kunaver je tista babica, ki v teh dneh otroke trikrat na teden na facebook strani Babica Dušica pripoveduje razveseli s pripovedovanjem pravljic. Sicer upokojena profesorica angleščine in ruščine že vse življenje zbira ljudsko izročilo in ga kot pripovedovalka deli med najmlajše. Poklicala jo je Lucija Fatur.
S staranjem prebivalstva se vse bolj odpirajo vprašanja bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zelo navezani na svoj dom nekateri še vedno s predsodki razmišljajo o domovih za starejše, po drugi strani je v domovih velika prostorska stiska. Zato je nujno razmišljati o alternativnih oblikah bivanja starejših in prav o tem govorimo v tokratni oddaji z Mašo Hawlina iz Zadrugatorja in dr. Boštjanom Kerblerjem z Urbanističnega inštituta.
Trenutne razmere so zahtevale spremenjen način izobraževanja prav na vseh izobraževalnih ustanovah. Učenci in dijaki rešujejo naloge, ki jih dobivajo sproti, študentje sledijo predavanjem prek spleta, prek spleta šolsko leto nadaljujejo glasbene šole. Tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje pri tem ni izjema. Nekateri mentorji so svojim skupinam ponudili izobraževanje na daljavo in o tej izkušnji pripovedujeta študentka Slavica Bizjak in mentorica skupine za umetnostno zgodovino Rajka Bračun Sova.
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.
Skoraj vsak šesti Slovenec, starejši od 65 let, živi v revščini. Mariborsko dobrodelno društvo Humanitarček opozarja na to problematiko z osebnimi zgodbami, ki so jih zbrali v projektu Vida. Le-ta je zdaj zaživel tudi na posebni spletni strani, kjer najdejo koristne informacije tako tisti, ki pomoč potrebujejo, kot tudi tisti, ki bi radi pomagali. Na te zgodbe pa bomo odslej v sodelovanju s Humanitarčkom enkrat mesečno opozarjali tudi na naših programih. Irena Kodrič Cizerl se je pogovarjala s predsednico društva Ninno Kozorog.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Peter Komovec pravi, da se zelo rad smeji, kljub temu, da pri 93-ih letih ne čuti več tiste živahnosti, energije, da se je nekako upočasnil. Od marca lani živi v Domu upokojencev Kranj. A spomini mu ne dajo miru. Leta 1942–1948 je popisal v knjigi Pastir, nemški vojak in češki sin. Obiskala ga je Lucija Fatur.
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Še poldrugi teden je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava fotografij Naceta Bizilja, enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev ter dolgoletnega fotoreporterja in urednika fotografije pri časniku Dnevnik. S kustosinjo Ireno Uršič sta ob razstavi pripravila tudi katalog fotografij z naslovom Pomladni sij. Nace Bizilj je bil namreč s svojim fotografskim aparatom priča skoraj vsem najpomembnejšim dogodkom od srede šestdesetih let preteklega stoletja do prvih let novega. Pred dnevi ga je na njegovem domu na obrobju Ljubljane obiskal Drago Balažič.
Na pogovor je prihitela s pohodnimi palicami. Pravi, da hodi dvakrat na dan, ker mora. Nihče ji ne bi pripisal 90 let. Frančiška Tronkar pravi, da do 90. prideš z dobro voljo, ki jo najdeš v lepi naravi, lepih stvareh, lepih knjigah, lepem dotiku. Je tudi tista gospa, ki ima ves čas v mislih rime in ki je napisala že šest pesniških zbirk.Odločitev, da odide v Dom upokojencev Kranj, je bila povsem njena. S Frančiško Tronkar se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ko se gospa Marija Sitar ozre v petinosemdeset let svojega življenja, ki jih bo dopolnila prav jutri, se spomni na vse lepe dogodke, ki ji danes ob misli nanje polepšajo vsakdanjik, pa tudi na tista težja obdobja, ki jih je premagala z delom in dobro voljo. Življenje v Nemčiji, šest otrok, nesreče, izgube. Že pred leti je svojim otrokom povedala, da bo tretje življenjsko obdobje preživela v domu starejših. Otroci so si v Nemčiji ustvarili družine, sama pa je prišla v Dom starejših Šentjur, kamor je po nesreči, ko je ostal na invalidskem vozičku, prišel tudi njen sin. "Sem zelo bogata, ker zjutraj lahko sama vstanem in grem na zajtrk," pravi. Gospo Marijo Sitar je obiskala Lucija Fatur.
Gospa Blanka Husu je pogumna gospa. Zaznamovalo jo je težko obdobje med vojno, ko so bili z družino v izgnanstvu, kakor je naslovila tudi spomine, ki jih je popisala, saj so ti časi pretežko ležali na njeni duši. Vse življenje je kot profesorica in lektorica posvetila slovenskemu jeziku in še danes z budnim očesom spremlja medije in njihov odnos do slovenščine. Lani je praznovala lepih 90 let.
V tokratni oddaji se posvečamo tematiki bivalnega standarda starejših, saj raziskave kažejo, da kar 90% upokojencev živi v svojih lastniških stanovanjih in hišah brez večjih hipotečnih bremen. Starejši tako ostajajo sami v prevelikih in zanje neprilagojenih stanovanjih in hišah. Gosta je v studio povabila Lucija Fatur.
Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke ženske. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Pred koncem prejšnjega leta ju je obiskala Tjaša Škamperle.
Družina Angeline Luxa izhaja iz stare Gorice. Starši so se preselili v Ljubljano na vrhuncu fašističnega zatiranja Slovencev. Poroka s Tržačanom, čigar družina se je prav tako morala umakniti v Ljubljano, jo je osrečila za vse življenje. Seveda pa ni bila zapečkarica – zgodba njenega življenja, ki jo je po delčkih razkrila Cirili Štuber, nas bo popeljala v neke druge čase. V leto 1948 segajo Veseli Berači in ne, noben posnetek se žal ni ohranil niti pri treh članih te zasedbe, ki so še vedno med živimi v svojem desetem desetletju, tako kot naša sogovornica Angelina Luxa.
Neveljaven email naslov