Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vodena delavnica za starejše, imenovana “možganski fitnes”, poteka pod okriljem socialnega podjetja Simbioza Genesis, v ospredje pa postavlja vaje za urjenje spomina, pozornosti in koncentracije, kot je povedala vodja delavnice Barbara Baraga.
Po domače povedano gre za treniranje možganskih celic. Je spodbujanje z miselnimi nalogami, zagonetkami in vajami za krepitev spomina, da treniramo možganske celice in jih spodbujamo k delovanju.
Po besedah direktorice Simbioze Genesis, Ane Pleško, se pri sestavi miselnih nalog upoštevajo zmožnosti udeležencev, tako da jim pridobljeno znanje koristi na vsakodnevni ravni.
Priprava delavnice vzame kar nekaj časa, saj si želimo, da naši starejši udeleženci kvalitetno preživijo to uro in pol in da od fitnesa možganov kar največ odnesejo.
Izvajane aktivnosti je podrobneje opisala gospa Melita, redna udeleženka delavnice, ki dodatno prednost vidi v strokovnem vodenju in prenosu pridobljenega znanja v vsakodnevno življenje.
Predvsem gre za miselne igre in vzorce, prenašanje slike z levo ali desno roko, delo s števili, ki jih je potrebno razvrščati po velikosti, obnova knjige, ki jo moraš prelistati v zgolj desetih minutah … tako da ugotoviš, da s temi dejavnostmi preizkušaš samega sebe in tudi dobiš navodila, kako to lahko počneš doma.
Tudi gospa Breda meni, da je možganski fitnes vzljubila, saj ji ponuja nek nov pogled na življenje, hkrati pa znatno pripomore k njeni samostojnosti.
S skupino, v kateri sem, smo se zelo dobro ujeli in čas hitro mine!
Tudi to je eno od poslanstev vodenih delavnic, ki jih pripravljajo na Simbiozi. Da bi le bila jesen življenja čim bolj kakovostna.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Vodena delavnica za starejše, imenovana “možganski fitnes”, poteka pod okriljem socialnega podjetja Simbioza Genesis, v ospredje pa postavlja vaje za urjenje spomina, pozornosti in koncentracije, kot je povedala vodja delavnice Barbara Baraga.
Po domače povedano gre za treniranje možganskih celic. Je spodbujanje z miselnimi nalogami, zagonetkami in vajami za krepitev spomina, da treniramo možganske celice in jih spodbujamo k delovanju.
Po besedah direktorice Simbioze Genesis, Ane Pleško, se pri sestavi miselnih nalog upoštevajo zmožnosti udeležencev, tako da jim pridobljeno znanje koristi na vsakodnevni ravni.
Priprava delavnice vzame kar nekaj časa, saj si želimo, da naši starejši udeleženci kvalitetno preživijo to uro in pol in da od fitnesa možganov kar največ odnesejo.
Izvajane aktivnosti je podrobneje opisala gospa Melita, redna udeleženka delavnice, ki dodatno prednost vidi v strokovnem vodenju in prenosu pridobljenega znanja v vsakodnevno življenje.
Predvsem gre za miselne igre in vzorce, prenašanje slike z levo ali desno roko, delo s števili, ki jih je potrebno razvrščati po velikosti, obnova knjige, ki jo moraš prelistati v zgolj desetih minutah … tako da ugotoviš, da s temi dejavnostmi preizkušaš samega sebe in tudi dobiš navodila, kako to lahko počneš doma.
Tudi gospa Breda meni, da je možganski fitnes vzljubila, saj ji ponuja nek nov pogled na življenje, hkrati pa znatno pripomore k njeni samostojnosti.
S skupino, v kateri sem, smo se zelo dobro ujeli in čas hitro mine!
Tudi to je eno od poslanstev vodenih delavnic, ki jih pripravljajo na Simbiozi. Da bi le bila jesen življenja čim bolj kakovostna.
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov