Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
upokojena učiteljica slovenščine
Le še dva dneva nas ločita do konca šolskega leta in številni otroci že nestrpno pričakujejo počitnice. Poletno obdobje pa ne pomeni oddiha samo za učence, temveč tudi za učitelje. Ob tej priložnosti je Juretu Čepinu svoje spomine na učiteljski poklic orisala upokojena učiteljica slovenskega jezika, gospa Milena Dolinar, ki je večino svoje poklicne kariere poučevala na osnovni šoli Smlednik v občini Medvode. Smlednik je opisala kot kraj srečnega otroštva in prečudovitega obdobja vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, prav tam pa je osnovno šolo obiskovala tudi sama.
Osnovno šolo sem obiskovala v Smledniku, najprej še v stari stavbi pod cerkvijo, šesti, sedmi in osmi razred pa v prostorih vzgojno-izobraževalnega zavoda v Smledniku, kjer smo imeli osnovno šolo zunanji učenci.
Šolanje je nadaljevala na gimnaziji v Šentvidu in pedagoški akademiji, še pred opravljeno diplomo pa se je zaposlila na osnovni šoli v Vodicah. Pogoji učiteljevanja so bili po njenih besedah v tistih časih precej drugačni kot danes, še danes pa ima pred očmi svoje prve učence.
Bili so delavni, ubogljivi, preprosti, prijazni, topli, uvidevni … ne najdem več besed, da bi jih lahko še globlje opisala. Otroci so bili željni znanja, tudi učitelji pa smo si radi pomagali med seboj. Spoštovali smo se in družili, prav zato je spomin na to obdobje učiteljevanja zelo lep.
V času njenega poučevanja so bili učitelji precej bolj cenjeni kot danes. Sama se je trudila biti pravična in razumevajoča učiteljica, hkrati pa je želela svoje učence čimveč naučiti in jim privzgojiti dobre delovne navade. Ob pričetku šolskega leta se je z učenci dogovorila glede določenih pravil, ki se jih je dosledno držala.
Nobeno od teh pravil ni bilo takšno, da se ga učenci ne bi mogli držati. Prepričana sem, da je za kvaliteten pouk dopusten le delovni nemir, sicer pa imajo učenci med urami radi red in mir, ki ju moramo učitelji znati ustvariti z zanimivo in dobro pripravljeno učno uro.
Gospa Milena pravi, da morajo učitelji učence najprej sprejeti kot osebe in šele nato kot nekoga, ki ga je potrebno nekaj naučiti. Učitelj mora tako vzpostaviti ustrezen odnos z učenci, njihovimi starši in strokovnimi delavci. Se je pa v vseh letih njenega poučevanja nabralo tudi kar precej lepih spominov.
Lepo smo se imeli člani novinarskega krožka pri pripravah na Cankarjevo tekmovanje, kjer so učenci dosegali lepe rezultati in dobivali zlata ter srebrna priznanja. Dušo mi pogrejejo spomini na druženje članov dramskega krožka pri urah gledališke vzgoje, z radostjo v srcu pa se spominjam tudi vseh šolskih, krajevnih in občinskih proslav, ki smo jih zelo uspešno pripravili in izvedli.
Ob vsem delu, ki ga je vložila v vzgojo in poučevanje, se je nekaj prostega časa našlo tudi za družino. Sedaj, ko je v pokoju, je časa za prostočasne aktivnosti več, vseeno pa se še vedno prikradejo misli na poučevanje in učiteljski poklic.
Šola je bila res moj drugi dom, še vedno se mi včasih stoži po šolskem utripu. Ostali so mi lepo spomini na učiteljevanje in na sodelavce. Če sama sebe vprašam, bi se zagotovo ponovno odločila za poklic učiteljice.
888 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
upokojena učiteljica slovenščine
Le še dva dneva nas ločita do konca šolskega leta in številni otroci že nestrpno pričakujejo počitnice. Poletno obdobje pa ne pomeni oddiha samo za učence, temveč tudi za učitelje. Ob tej priložnosti je Juretu Čepinu svoje spomine na učiteljski poklic orisala upokojena učiteljica slovenskega jezika, gospa Milena Dolinar, ki je večino svoje poklicne kariere poučevala na osnovni šoli Smlednik v občini Medvode. Smlednik je opisala kot kraj srečnega otroštva in prečudovitega obdobja vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, prav tam pa je osnovno šolo obiskovala tudi sama.
Osnovno šolo sem obiskovala v Smledniku, najprej še v stari stavbi pod cerkvijo, šesti, sedmi in osmi razred pa v prostorih vzgojno-izobraževalnega zavoda v Smledniku, kjer smo imeli osnovno šolo zunanji učenci.
Šolanje je nadaljevala na gimnaziji v Šentvidu in pedagoški akademiji, še pred opravljeno diplomo pa se je zaposlila na osnovni šoli v Vodicah. Pogoji učiteljevanja so bili po njenih besedah v tistih časih precej drugačni kot danes, še danes pa ima pred očmi svoje prve učence.
Bili so delavni, ubogljivi, preprosti, prijazni, topli, uvidevni … ne najdem več besed, da bi jih lahko še globlje opisala. Otroci so bili željni znanja, tudi učitelji pa smo si radi pomagali med seboj. Spoštovali smo se in družili, prav zato je spomin na to obdobje učiteljevanja zelo lep.
V času njenega poučevanja so bili učitelji precej bolj cenjeni kot danes. Sama se je trudila biti pravična in razumevajoča učiteljica, hkrati pa je želela svoje učence čimveč naučiti in jim privzgojiti dobre delovne navade. Ob pričetku šolskega leta se je z učenci dogovorila glede določenih pravil, ki se jih je dosledno držala.
Nobeno od teh pravil ni bilo takšno, da se ga učenci ne bi mogli držati. Prepričana sem, da je za kvaliteten pouk dopusten le delovni nemir, sicer pa imajo učenci med urami radi red in mir, ki ju moramo učitelji znati ustvariti z zanimivo in dobro pripravljeno učno uro.
Gospa Milena pravi, da morajo učitelji učence najprej sprejeti kot osebe in šele nato kot nekoga, ki ga je potrebno nekaj naučiti. Učitelj mora tako vzpostaviti ustrezen odnos z učenci, njihovimi starši in strokovnimi delavci. Se je pa v vseh letih njenega poučevanja nabralo tudi kar precej lepih spominov.
Lepo smo se imeli člani novinarskega krožka pri pripravah na Cankarjevo tekmovanje, kjer so učenci dosegali lepe rezultati in dobivali zlata ter srebrna priznanja. Dušo mi pogrejejo spomini na druženje članov dramskega krožka pri urah gledališke vzgoje, z radostjo v srcu pa se spominjam tudi vseh šolskih, krajevnih in občinskih proslav, ki smo jih zelo uspešno pripravili in izvedli.
Ob vsem delu, ki ga je vložila v vzgojo in poučevanje, se je nekaj prostega časa našlo tudi za družino. Sedaj, ko je v pokoju, je časa za prostočasne aktivnosti več, vseeno pa se še vedno prikradejo misli na poučevanje in učiteljski poklic.
Šola je bila res moj drugi dom, še vedno se mi včasih stoži po šolskem utripu. Ostali so mi lepo spomini na učiteljevanje in na sodelavce. Če sama sebe vprašam, bi se zagotovo ponovno odločila za poklic učiteljice.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Medgeneracijsko društvo za samopomoč Tromostovje iz Ljubljane deluje od januarja 2014 in združuje več generacij skozi program Skupine starih ljudi za samopomoč. Gre za pogovorno skupino, izbirajo pa teme, ki so jim skupne. Ena največjih socialnih stisk starejšega človeka je osamljenost, v skupini pa se stkejo medsebojni odnosi in povezanost. Program pomeni socialno inovacijo in je kot tak edinstven v Evropi.
Že vse od leta 1984 Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje izobražuje in združuje generacijo v pokoju. Tokrat predstavljamo program v Domžalah, Škofji Loki, Ilirski Bistrici in Ljubljani. Novo študijsko leto se bo začelo oktobra, nekatere študijske skupine so nove, marsikje je še dovolj prostora.
Gospa Urška Vreček je ljubiteljica telovadbe, plesa in motorjev – z manjšim se vozi po opravkih v mestu. Sicer po poklicu krojačica je zdaj že 17 let v pokoju, vendar pravi, da je bilo njeno delo vedno tudi njen hobi, zato z veseljem še marsikaj zašije. Sedmo leto redno prihaja v Center dnevnih aktivnosti na Gosposvetski cesti v Ljubljani, kjer s kolegico vodita ciganske in orientalske plese, že 45 let je namestnica vodje pri telovadbi za dušo in telo, kot rečejo, 12 let pa vodi tudi jogo in pilates. Optimistična in nasmejana pravi, da ji časa vedno primanjkuje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Veliko starejših pri nas živi v hišah, ki so zanje prevelike, ali pa v stanovanjih, ki so v višjih nadstropjih ali pa niso prilagojena za njihovo bivanje. Skupnostne oblike bivanja, v katerih ima starejši svojo sobo, s sostanovalci pa si deli skupne prostore, kopalnico, kuhinjo, delavnico, kolesarnico, pralnico, so pri nas manj uveljavljene. Zaenkrat imamo skupnostno obliko bivanja starejših le v Davči, pa še ta je zrasla iz zasebne pobude. Zakaj se pri nas še ne razvijajo oblike sobivanja starejših v okviru domov za starejše in stanovanjskega sklada ter kakšna je njihova prihodnost? O tem z Alenko Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Francka Mulej iz Radovljice je več kot tri desetletja živela na Hrvaškem, kjer se je ukvarjala tudi s turizmom. Zanimiva je njena pripoved, da je s prodajo čebule, vsako leto je namreč pridelala okrog deset ton čebule, uspela zgraditi hišo. Zdaj živi v domu starejših v Radovljici, v katerem je zelo dejavna, saj je predsednica sveta stanovalcev, na katerega lahko starejši naslavljajo svoje pripombe in težave.
Gospod Tomislav Tomič je v Sloveniji od leta 1959. Izhaja iz trgovske družine, v Ljubljani pa se je zaposlil v carinski službi in končal višjo in visoko šolo za zunanjo trgovino. S sorodniki ima še vedno stike, kmalu pa bo 2 leti, odkar je prišel v Dom starejših občanov v Grosuplju. Pri svojih 84-ih letih ostaja aktiven, rad se spominja vseh lepih preteklih let, ki jih je preživel s svojo družino, veliko pa razmišlja tudi o tretjem življenjskem obdobju. Po spletu okoliščin odločitev za odhod v Dom ni bila težka.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tržičan Jože Gros je spomladi praznoval 90. rojstni dan. Pred kratkim je izšla tudi knjiga njegovih spominov Življenje tržiškega čevljarja. Nekaj drobcev iz svojega bogatega življenja in recept za dolgo življenje je opisal v oddaji Storž
Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota – vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Tudi Slovenec Vojko Gantar iz Idrije.
Tokratnega sogovornika oddaje Storž smo poiskali na skrajnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji. Že vse življenje se ukvarja z vinogradništvom, kar glede na njegovo lokacijo bivanja seveda ni čudno. Severina Gašparina, ki ga ljudje bolje poznajo kot Borisa in ki ga lahko vidite tudi na reklamnih panojih za tamkajšnjo vinsko klet, je v vasi Neblo v Goriških Brdih obiskala Andreja Čokl.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Je specialistka gerontologije, socialna delavka, profesorica likovne umetnosti in slikarka. V svojem življenju se je znašla tudi v labirintu, v katerem je iskala najboljše možnosti bivanja in pomoči za mamo, ki je zbolela za demenco. Bila je kritična do sistemske ureditve pomoči za osebe z demenco, vendar ni obsedela križem rok, ampak je zasnovala program RESje, ki je z različnimi oblikami pomoči podpora bolnikom z demenco in njihovim svojcem. Napisala je več priročnikov. Njena zadnja knjiga je dopolnjena izdaja razprodane osebne pripovedi z naslovom Demenca, moja učiteljica.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Anton Žibert prihaja iz Zavratca pri Sevnici. Mladostna leta je preživel v gimnastični telovadnici, delovno dobo preživel v Nemčiji, v tretjem življenskem obdobju pa je našel novo veselje, za marsiokoga precej nenavadno – ukvarja se namreč z bodybuildingom. Prav zdaj se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo 16. junija v Brežicah. O svojem življenju, ljubezni do gibanja, težkem obdobju po smrti žene, o treningih in življenju po vrnitvi iz Nemčije pripoveduje v tokratni oddaji.
Prof. dr. Vjekoslav Simčič, dr. vet. med., je svoje življenje posvetil psom in mačkam, saj se je kot eden prvih veterinarjev pri nas začel ukvarjati izključno z zdravljenjem le-teh. Na Veterinarski fakulteti se je zaposlil leta 1960 in kmalu prepoznal potrebo po ožjih usmeritvah veterinarske stroke. Dolga leta je bil tudi predstojnik Klinike za mesojede na veterinarski fakulteti in predsednik Kluba ljubiteljev psov jamarjev. Je velik ljubitelj jazbečarjev.
Neveljaven email naslov