Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Valižan Martin
Dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v petdesetih letih obstoja tisočim tujcev predstavil Slovenijo. Mnogim je bila to motivacija za nadaljnje delo s slovenščino in širjenje vedenja o naši državi. Eden od udeležencev letošnjega seminarja je tudi 65-letni Valižan Martin, ki ob učenju slovenščine spoznava naše naravne in kulturne znamenitosti. Za seboj ima zanimivo osebno zgodbo, saj je dve desetletji delal na britanskem BBC-ju.
Delal sem večinoma na radiu, kasneje tudi na televiziji, kjer sem opravljal delo producenta in ne napovedovalca ali dopisnika. Najtežja stvar v novinarstvu je ta, da prispeš na kraj, kjer se nekaj dogaja, vendar ne veš natanko, kaj.
In kako se je znašel pri nas v Sloveniji? Njegova pot od dela na BBC-ju do učenja slovenščine v Ljubljani je bila zelo pestra in razgibana.
Upokojil sem se pred nekaj leti, sicer pa sem po odhodu z BBC-ja štiri leta deloval v organizaciji Greenpeace in se nato znova vrnil na BBC. Delal sem tudi na področju odnosov z javnostmi in se nato upokojil. Zdaj pa se tukaj, v Sloveniji, učim vaš jezik.
Za našo državo je sicer vedel že vse od naše osamosvojitve, pred nekaj leti pa mu je prijatelj povedal za festival praženega krompirja in Martin se je odločil, da Slovenijo obišče tudi sam. Ljudje pri nas so se mu zdeli zanimivi, pohvalil je tudi slovensko kulinariko, hkrati pa priznal, da je naš jezik zelo zahteven.
Velik del svojega življenja sem namenil učenju jezikov in v večjem delu Evrope nimam težav pri komuniciranju. Od zahoda Portugalske pa vse do Trsta se dobro znajdem, potem pa naletim na nekakšen zid, nepremostljivo oviro. V slovenskem jeziku je zelo malo besed, ki izvirajo iz romanskih jezikov, tako da mi znanje tujih jezikov ne pomaga kaj dosti.
Kakšen pa se mu zdi učni proces na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Kljub nekaterim jezikovnim zagatam Martin pravi, da ni izgubil volje do učenja jezika in spoznavanja naravnih ter kulturnih znamenitosti.
Moje učenje slovenščine je omejeno na knjige in nekaj večernih predavanj na fakulteti. Na žalost nimam konstantnega stika z govorjenim jezikom, kar celoten proces učenja nekoliko zavre. Mi je pa všeč, da imamo poleg učenja tudi nekatere druge aktivnosti, ta vikend se recimo odpravljamo v Piran in v Postojnsko jamo. Nisem prepričan, ali si res želim obiskati jamo, saj ne želim vznemirjati človeške ribice. Ne razumite me napačno, vesel sem, da so tam, v jami, vendar pa jim s svojim prihodom ne želim povzročati težav.
Martin sicer pravi, da je največja razlika med Anglijo in Slovenijo v ljudeh. O sonarodnjakih ima namreč zelo kritično, na trenutke celo cinično mnenje, saj ima po njegovem mnenju večina Angležev vzvišen odnos do tujih narodov in kultur. Sam takšnih težav nima, zato mu sredi poletja ni težko sedeti v učilnici in spoznavati nove besede – za to ni nikoli prepozno.
Vedno sem veliko potoval, odkrival druge kulture in bral knjige v tujih jezikih. Mislim, da bi morali predvsem Angleži početi enako in pri učenju vztrajati. V nasprotnem primeru postaneš enak kot človeška ribica, živiš v jami in nimaš prave predstave o svetu. Če pomislim na ubogo ribico, lahko hitro ugotovim, da je v Angliji veliko ljudi prav takšnih.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Valižan Martin
Dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v petdesetih letih obstoja tisočim tujcev predstavil Slovenijo. Mnogim je bila to motivacija za nadaljnje delo s slovenščino in širjenje vedenja o naši državi. Eden od udeležencev letošnjega seminarja je tudi 65-letni Valižan Martin, ki ob učenju slovenščine spoznava naše naravne in kulturne znamenitosti. Za seboj ima zanimivo osebno zgodbo, saj je dve desetletji delal na britanskem BBC-ju.
Delal sem večinoma na radiu, kasneje tudi na televiziji, kjer sem opravljal delo producenta in ne napovedovalca ali dopisnika. Najtežja stvar v novinarstvu je ta, da prispeš na kraj, kjer se nekaj dogaja, vendar ne veš natanko, kaj.
In kako se je znašel pri nas v Sloveniji? Njegova pot od dela na BBC-ju do učenja slovenščine v Ljubljani je bila zelo pestra in razgibana.
Upokojil sem se pred nekaj leti, sicer pa sem po odhodu z BBC-ja štiri leta deloval v organizaciji Greenpeace in se nato znova vrnil na BBC. Delal sem tudi na področju odnosov z javnostmi in se nato upokojil. Zdaj pa se tukaj, v Sloveniji, učim vaš jezik.
Za našo državo je sicer vedel že vse od naše osamosvojitve, pred nekaj leti pa mu je prijatelj povedal za festival praženega krompirja in Martin se je odločil, da Slovenijo obišče tudi sam. Ljudje pri nas so se mu zdeli zanimivi, pohvalil je tudi slovensko kulinariko, hkrati pa priznal, da je naš jezik zelo zahteven.
Velik del svojega življenja sem namenil učenju jezikov in v večjem delu Evrope nimam težav pri komuniciranju. Od zahoda Portugalske pa vse do Trsta se dobro znajdem, potem pa naletim na nekakšen zid, nepremostljivo oviro. V slovenskem jeziku je zelo malo besed, ki izvirajo iz romanskih jezikov, tako da mi znanje tujih jezikov ne pomaga kaj dosti.
Kakšen pa se mu zdi učni proces na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Kljub nekaterim jezikovnim zagatam Martin pravi, da ni izgubil volje do učenja jezika in spoznavanja naravnih ter kulturnih znamenitosti.
Moje učenje slovenščine je omejeno na knjige in nekaj večernih predavanj na fakulteti. Na žalost nimam konstantnega stika z govorjenim jezikom, kar celoten proces učenja nekoliko zavre. Mi je pa všeč, da imamo poleg učenja tudi nekatere druge aktivnosti, ta vikend se recimo odpravljamo v Piran in v Postojnsko jamo. Nisem prepričan, ali si res želim obiskati jamo, saj ne želim vznemirjati človeške ribice. Ne razumite me napačno, vesel sem, da so tam, v jami, vendar pa jim s svojim prihodom ne želim povzročati težav.
Martin sicer pravi, da je največja razlika med Anglijo in Slovenijo v ljudeh. O sonarodnjakih ima namreč zelo kritično, na trenutke celo cinično mnenje, saj ima po njegovem mnenju večina Angležev vzvišen odnos do tujih narodov in kultur. Sam takšnih težav nima, zato mu sredi poletja ni težko sedeti v učilnici in spoznavati nove besede – za to ni nikoli prepozno.
Vedno sem veliko potoval, odkrival druge kulture in bral knjige v tujih jezikih. Mislim, da bi morali predvsem Angleži početi enako in pri učenju vztrajati. V nasprotnem primeru postaneš enak kot človeška ribica, živiš v jami in nimaš prave predstave o svetu. Če pomislim na ubogo ribico, lahko hitro ugotovim, da je v Angliji veliko ljudi prav takšnih.
Helena Kepec prihaja iz Kamnika, z Duplice, zato si je tudi želela, da odide v Dom starejših občanov blizu doma. Pravi, da ni prav nič težko odšla od doma. Službena leta je preživela v tovarni Stol. Tudi v pokoj je pred 22-imi leti odšla z nasmehom. Pravi, da življenje prinese dobra in težja obdobja, vendar pa verjame, da za vsakim dežjem posije sonce. Rada obiskuje bralno urico, včasih gre tudi s sinom ven, a se potem vedno rada vrne v svojo sobo v domu, kjer najde svoj mir.
Terezija Zore je v Domu starejših občanov v Kamniku tri leta, je pa prav ta dom poznala že prej, saj je kar 20 let vodila pogovorno skupino za samopomoč. Srečevali so se ob nedeljah, obujali so spomine in tudi veliko prepevali. Zdaj pa gospa Terezija sama uživa ob dejavnostih v Domu.
Gospa Ivanka Šušteršič je prejemnica državne nagrade za prostovoljstvo za leto 2018, in to za izjemne dosežke na področju promocije in razvoja prostovoljstva. Je pionirka na področju pravnega svetovanja ljudem v stiski, s svojim znanjem je v veliko pomoč dobrodelnim organizacijam ob ustanavljanju in odpiranju novih programov.
Več mesecev je v domu starejših občanov skupina stanovalcev vadila taj či. Sodelovali so namreč v evropskem projektu Wushu Elixir, ki želi popularizirati to kitajsko veščino gibanja in predstaviti njene blagodejne učinke na ohranjanje vitalnosti starejših. Za kakšno veščino gre, kako so šle vadbe in kako se po nekaj mesecih počutijo tisti, ki so se seznanili s to kitajsko veščino gibanja? Pred mikrofon smo povabili 5 stanovalcev doma starejših občanov Fužine, tamkajšnjo fizioterapevtko in vaditelja te veščine iz Slovenskega društva tai ji quan.
Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh - spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jaka Reš iz Radovljice je svoje življenje posvetil športu. V mladosti je bil alpski smučar, skakalec in trener gimnastike. Zaposlen je bil v osnovni šoli v Lipnici pri Kropi, kjer je bil učitelj športne vzgoje. Številne generacije otrok je navdušil za smučarski tek, med njimi tudi olimpijko Mileno Kordež. Po upokojitvi je začel sodelovati na maratonskih tekmovanjih v smučarskem teku Worldloppet. Letos mu je uspelo preteči znameniti maraton Marcialonga v Italiji.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi – od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojil se je pred 25 let, vendar je kljub letom, rojen je leta 1937, zelo dejaven. Sodeluje v televizijskih kvizih, igra kitaro in poje, rad hodi, tudi po hribih. Ima bogato delovno kariero, saj je v 39 letih delovne dobe zamenjal trinajst služb. Nazadnje je bil zaposlen v Iskri robotec, kjer so se ukvarjali z roboti. Živi sam, zato skrbi tudi za gospodinjstvo in kuhanje. Ponosno pove, da je mojster za kostanjevo potico.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Majski dnevi so zelo primerni tudi za obujanje spominov na mladost. Fanika Gril, ki je spomladi dopolnila 94 let, se rada spominja selitve iz Dolenjskih Toplic v Ljubljano, kjer je pri sorodnikih skrbela za tri otroke. Najbolj pa so ji ostali v spominu obiski opere in drame ter izleti na Rožnik. "Treba je biti aktiven in zmeraj dobre volje. To sem jaz," pravi zelo zgovorna Fanika Gril.
Gospa Francka Kovač je v DEOS Centru starejših v Notranjih Goricah našla svoj drugi dom. Čeprav odločitev za odhod v dom ni bila najlažja in so odhod v dom pravzaprav narekovale težave z zdravjem, pa se je hitro vživela v vsakdanjik tamkajšnjega življenja. Veseli se vsakega dneva posebej in novih poznanstev.
Odslej se bodo ljudje z demenco in vsi, ki se težko premikajo, v naravo lahko popeljali s prostovoljcem na posebnem kolesu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Svoje življenje je posvetil šolstvu. Potem ko je končal učiteljišče v Mariboru, se je kot učitelj tehničnega pouka zaposlil v Mavčičah. Petnajst let je bil ravnatelj Osnovne šole Križe pri Tržiču. Naklonjen je bil spremembam, saj so na šoli leta 1976, kot ena redkih šol na Gorenjskem, uvedli celodnevno šolo. Svojo ljubezen do pedagoškega dela sta z ženo prenesla tudi na svoje potomce, saj sta se obe hčerki odločili za učiteljski poklic.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Neveljaven email naslov