Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
upokojenka
Obdobje upokojitve ne pomeni vselej ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno, s pravšnjo mero volje in vztrajnosti lahko vsakdo najde dejavnost, s katero zapolni svoj prosti čas. Gospa Marinka Šubic se po upokojitvi posveča aktivnosti, ki jo spremlja že od otroštva – petju. Je koordinatorica in članica mešanega pevskega zbora »Smleški žarek«, ki z ljudskimi pesmimi razveseljuje občinstvo na območju Gorenjske. Marinka, ki je v prostem času aktivna tudi na področju prostovoljstva, je bila sicer rojena v vasi Zapoge v občini Vodice, po poroki pa se je preselila v le nekaj kilometrov oddaljene Hraše, kjer živi še danes.
Upokojila sem se 1. 1. 1992, imela sem dovolj delovne dobe, vnuk je bil star tri leta in treba ga je bilo paziti. Kakšnih 14 let sem tako živela samo za vnuke, zdaj pa sem že 10 let vdova in živim sama. Ker sem želela početi še kaj drugega, sem šla najprej pomagat na Karitas, nato pa smo ustanovili še pevski zbor Smleški žarek, ki deluje pod KUD Smlednik.
V kulturnem društvu imajo tudi pevsko sobo, kjer vadijo in prirejajo srečanja ter nastope. 20-članski pevski zbor sicer veliko nastopa tudi drugje po Gorenjski, poleg tega pa imajo svojega zborovodjo. Organizacijske in administrativne stvari ureja Marinka sama, poskrbi pa tudi za razdelitev nalog ostalim članom.
Če jim recimo rečem, naj pridejo ob šestih, se tega držijo. Redno hodijo na vaje in so zelo disciplinirani. Sama jih po telefonu obveščam o morebitnih spremembah, s katerimi se zmeraj strinjajo. V našem zboru imamo tri moške in devet vdov, ki so v enakem položaju kot jaz. Vesele smo, ko se vidimo, in veliko si imamo za povedati. Tista ura, ko imamo vajo, je zmeraj premalo!
Srečujejo se enkrat tedensko, Marinka pa dodaja, da povsod, kjer nastopajo, doživijo pozitiven sprejem. A člani v prvi vrsti pojejo za svojo dušo, petje jim je v veselje in to počnejo z radostjo in ljubeznijo. Z ljubeznijo pa gospa Marinka že več let aktivno deluje tudi na področju prostovoljstva.
Karitas smo ustanovili leta 2009 na pobudo župnika. Na začetku se ni ravno prijelo, vsak se je sramoval, nerodno mu je bilo povedati, da nimajo. Ko pa so videli, da štirikrat na leto dobijo zajetne pakete pomoči, so bili vsi zelo zadovoljni. Poleg tega imamo na spisku tudi 90 ljudi, starih nad 80 let, ki jih obiščemo za miklavža in obdarujemo z malenkostmi.
V obdobju po upokojitvi se je Marinka posvetila stvarem, ki se jim prej iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogla. Enako priporoča vsem, ki se na jesen svojega življenja soočajo z morebitnimi strahovi ali zadržki.
Moraš biti ustvarjalen, imeti moraš neko gonilno silo in cilj, da še nekaj ustvariš ali dosežeš. Pa ne zaradi drugih, pač pa za svojo dušo. To je bistvo.
889 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
upokojenka
Obdobje upokojitve ne pomeni vselej ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno, s pravšnjo mero volje in vztrajnosti lahko vsakdo najde dejavnost, s katero zapolni svoj prosti čas. Gospa Marinka Šubic se po upokojitvi posveča aktivnosti, ki jo spremlja že od otroštva – petju. Je koordinatorica in članica mešanega pevskega zbora »Smleški žarek«, ki z ljudskimi pesmimi razveseljuje občinstvo na območju Gorenjske. Marinka, ki je v prostem času aktivna tudi na področju prostovoljstva, je bila sicer rojena v vasi Zapoge v občini Vodice, po poroki pa se je preselila v le nekaj kilometrov oddaljene Hraše, kjer živi še danes.
Upokojila sem se 1. 1. 1992, imela sem dovolj delovne dobe, vnuk je bil star tri leta in treba ga je bilo paziti. Kakšnih 14 let sem tako živela samo za vnuke, zdaj pa sem že 10 let vdova in živim sama. Ker sem želela početi še kaj drugega, sem šla najprej pomagat na Karitas, nato pa smo ustanovili še pevski zbor Smleški žarek, ki deluje pod KUD Smlednik.
V kulturnem društvu imajo tudi pevsko sobo, kjer vadijo in prirejajo srečanja ter nastope. 20-članski pevski zbor sicer veliko nastopa tudi drugje po Gorenjski, poleg tega pa imajo svojega zborovodjo. Organizacijske in administrativne stvari ureja Marinka sama, poskrbi pa tudi za razdelitev nalog ostalim članom.
Če jim recimo rečem, naj pridejo ob šestih, se tega držijo. Redno hodijo na vaje in so zelo disciplinirani. Sama jih po telefonu obveščam o morebitnih spremembah, s katerimi se zmeraj strinjajo. V našem zboru imamo tri moške in devet vdov, ki so v enakem položaju kot jaz. Vesele smo, ko se vidimo, in veliko si imamo za povedati. Tista ura, ko imamo vajo, je zmeraj premalo!
Srečujejo se enkrat tedensko, Marinka pa dodaja, da povsod, kjer nastopajo, doživijo pozitiven sprejem. A člani v prvi vrsti pojejo za svojo dušo, petje jim je v veselje in to počnejo z radostjo in ljubeznijo. Z ljubeznijo pa gospa Marinka že več let aktivno deluje tudi na področju prostovoljstva.
Karitas smo ustanovili leta 2009 na pobudo župnika. Na začetku se ni ravno prijelo, vsak se je sramoval, nerodno mu je bilo povedati, da nimajo. Ko pa so videli, da štirikrat na leto dobijo zajetne pakete pomoči, so bili vsi zelo zadovoljni. Poleg tega imamo na spisku tudi 90 ljudi, starih nad 80 let, ki jih obiščemo za miklavža in obdarujemo z malenkostmi.
V obdobju po upokojitvi se je Marinka posvetila stvarem, ki se jim prej iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogla. Enako priporoča vsem, ki se na jesen svojega življenja soočajo z morebitnimi strahovi ali zadržki.
Moraš biti ustvarjalen, imeti moraš neko gonilno silo in cilj, da še nekaj ustvariš ali dosežeš. Pa ne zaradi drugih, pač pa za svojo dušo. To je bistvo.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ljubezen do medicine je prim. dr. Miloša Lužnika pripeljala do tega, da je postal prvi pediater v koroški regiji. V slovenjegraški bolnišnici je postavil na noge pediatrični oddelek in uvedel pediatrično doktrino, vključno s preventivno dejavnostjo. Dolgo si je prizadeval za gradnjo novega oddelka, v katerega so se leta 1983 vendarle preselili. Ves čas si je prizadeval, da bi bil pediatrični oddelek kar najbolj prijazen tako do malih bolnikov kot tudi njihovih staršev. Danes je gospod Miloš Lužnik pri svojih 97-ih letih še vedno aktiven, rad pripoveduje tudi o ljubezni do gora in o podpori svoji ženi Kazimiri pri njenih tekaških maratonskih podvigih, s katero se veselita vsakega dne in srečanj z otroki in vnuki. V pogovoru z Lucijo Fatur pa vendarle nista mogla mimo časa, v katerem smo se znašli.
"Če je volja, je tudi pot," je prepričana Marjana Dornik, ki si je v manj kot letu dni, odkar je v Domu starejših Notranje Gorice, po zdravstvenih zapletih zelo opomogla in se zdaj spet ukvarja z dejavnostmi, ki jo veselijo. Rada se spominja let, ko je v osnovni šoli poučevala matematiko, rada razmišlja o časih, v katerih živimo, predvsem pa rada pokaže svoje prav posebne izdelke. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
V Storžu bomo danes spoznali 87-letnega Ivana Albrehta. Rodil se je v Ljubljani leta 1933, del otroštva je preživel v Poljanski dolini, del pa v Zasavju v bližini Hrastnika. Služboval je v bližnjih Trbovljah. S svojo inovativnostjo je poskrbel za številne izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica pa ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove "cicke" oziroma "luftpona" – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta. Pripravo, ki jo pozna še iz otroštva, saj je z njo velikokrat prečkal reko, je predstavil tudi Andreji Gradišar. Obiskala ga je v Trbovljah, v katerih živi danes, pogovor pa sta posnela kar ob "luftponu" v bližini Zidanega Mosta; tam ju je – kot boste slišali – tu in tam zmotil mimovozeči vlak.
Marina Aparnik je pedagoginja, zborovodkinja in glasbenica, potomka stare kamniške družine fotografov in glasbenikov, ki še vedno deluje v Delavsko-kulturnem društvu Solidarnost; to ima prostore nad tamkajšnjo kavarno Veronika. Cirila Štuber jo je povabila pred mikrofon zaradi še vedno živih spominov na mladinske delovne brigade, ki se jih je udeležila v študentskih časih.
Demenca, katere najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, se mnogokrat tiho prikrade v družino. Pozabljivost, morda nekoliko drugačno vedenje – oboje lahko pripisujemo tudi običajni starosti, zato je pozneje spoznanje, da je nekdo izmed svojcev zbolel za demenco, lahko še toliko bolj boleče in skrb zbujajoče. Kdaj moramo biti na vedenje svojca pozornejši, kdaj moramo posumiti na morebitno demenco? Lucija Fatur se je pogovarjala s Saro Kelnarič, glavno medicinsko sestro v Centru starejših Notranje Gorice DEOS, vodjo zdravstvene nege in oskrbe, ki zelo dobro pozna vse poti in stranpoti demence in skrb, ki jo občutijo svojci.
Ste stari 60 let ali več in radi pišete? Če da, je tokratna oddaja Storž namenjena prav vam. Mestna knjižnica Ljubljana je namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije že 8. februarja razpisala natečaj za najboljšo zgodbo "Zgodbe mojega kraja", letošnja tema pa je "Kako smo nekoč preživljali počitnice". Zaključiti bi morali aprila, vendar so zbiranje zgodb zaradi epidemije podaljšali do 1. septembra. Še vedno je torej mesec dni časa, da svoje spomine, povezane s preživljanjem počitnic v vašem kraju ali drugje po Sloveniji, ubesedite z ne več kot 1600 besedami in se potegujete za eno od desetih lepih nagrad. "Starejši imajo vedno veliko spominov," pravi Anja Frković Tršan, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti v Službi za razvoj in območnost v Mestni knjižnici Ljubljana.
Staranje prinaša težave s spominom, predvsem kratkoročnim. Vendar z rednim izvajanjem vaj, ki jih priporoča certificirana trenerka spomina Jasmina Lambergar, lahko okrepimo svoje sposobnosti pomnjenja in pozornosti. Koristno je reševanje križank, pa tudi izvajanje vaj za ravnotežje, poslušanje in pripovedovanje ter nova poznanstva.
Prof. Alberto Avguštinčič je dolga leta poučeval filozofijo in sociologijo dijake Poljanske gimnazije. Po upokojitvi se je dejavno vključil v življenje v svoji soseski in četrtni skupnosti. Pred sedmimi leti je izdal avtobiografsko knjigo Vonj pečenih jabolk, v kateri je opisal svoje življenje brez staršev v rejniški družini. Pravkar je izšla njegova druga knjiga z naslovom Kdo sem, v pripravi pa je že tretja. Prof. Alberto Avguštinčič ima zelo pozitiven odnos do starosti in staranja. Prav o tem je začela pogovor z njim Cirila Štuber, ki ga je povabila pred mikrofon.
Društvo prijateljev družine Trojane šteje 20 članic in vse, razen dveh, so upokojenke. Medsebojno druženje na delavnicah ročnih del, izletih in telovadbi jim veliko pomeni. V času epidemije so morale druženje v prostorih društva sicer prekiniti, a želja po dejavnem življenju in druženju je povzročila, da se zdaj dnevno skupaj odpravijo na sprehod. Vsak dan tako nekatere med njimi naredijo vsaj 8000 korakov, izmenjajo novice, recepte in druga drugo spodbujajo. Naši sogovornici bosta predsednica društva Nada Smrkolj in blagajničarka Magda Strasser.
Premnogokrat velja stereotip, da je spolnost le domena mlajših. Ali zrela leta res pomenijo konec spolnega življenja? Ali starejši spolnosti sploh ne potrebujejo? Da so vse to res le stereotipi in da je spolnost starejših lahko tudi drugačna, se je Peter Močnik pogovarjal s Frosino Krstanosko, dr. med., specialistko internistko in specialistko spolne medicine.
Lahko bi rekli, da našo tokratno sogovornico na nek način že poznate. Vam je morda znano, če rečemo Kristina iz Velikih Poljan? To je tista gospa, ki v Svetovalnem servisu rada zastavi kakšno vprašanje ali pokliče, ko odpremo telefone ob različnih temah. In smo jo prosili za pogovor. Prijazno in z veseljem se je odzvala. Obiskala jo je Lucija Fatur, ki pravi, da ko spoznaš gospo Kristino Zajec, se zaveš, da moraš v življenju vedno najti svetlo plat in nekaj, kar te nenehno spodbuja, da greš naprej. Gospa Kristina je res naša zvesta poslušalka in tako sta tudi začeli pogovor.
Dora Beržan kulturo nosi v duši že od majhnih nog. Knjige je kot deklica prebirala na skrivaj, saj je bilo za njeno mamo branje brezdelje. 40 let je živela v Milanu, kamor se je preselila z možem. Pri 65-ih se je vrnila v Izolo in začela pisati pesmi. Danes si lahko v knjižnici izposodite dve knjigi pod kateri se je podpisala, trenutno piše tretjo, svoje misli pa včasih izlije na papir tudi za lokalni izoljanski tednik Mandrač. Bogato skrinjo življenjskih izkušenj, spoznanj in razmišljanj je odprla Darji Pograjc, ki je pogovor posnela za oddajo Storž.
PRODOR je študentski inovativni projekt z namenom osveščanja o zdravem načinu življenja. Pri projektu sodelujejo študentje Zdravstvene fakultete, Fakultete za družbene vede, Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in Zveza društev upokojencev Slovenije. Študentje na ta način pridobijo praktične izkušnje že med študijem, cilj pa je, da bi bili starostniki kar najdlje samooskrbni in ne bI potrebovali pomoči storitev dolgotrajne oskrbe.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Sara Burmen iz mariborskega družinskega centra Mir svetuje, kako pomagati starejšim osamljenim
Poleg dejavnosti, ki so obstale zaradi epidemije, so seveda tudi dejavnosti in srečevanja na Univerzi za tretje živlenjsko obdobje. V eni od preteklih oddaj smo že predstavili skupino, kjer se srečujejo na daljavo, kjer pa je študentov več, ta možnost žal ni mogoča. Tako je tudi v Mariboru, kjer eno od skupin vodi gospa Slavica Tovšak. V Maribor jo je poklicala Lucija Fatur.
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je postal 66. član prestižne mreže univerz Age - Friendly University Global Network, ki združuje Evropske univerze, prijazne do starosti prijaznih univerz in deluje na Dublinski mestni univerzi. Tako se tudi mariborski univerzi odpirajo priložnosti za sodelovanje upokojenih profesorjev v izobraževalnem in raziskovalnem procesu po upokojitvi. O članstvu v tej prestižni mreži pripoveduje vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru Peter Glavič.
Tokratne minute oddaje zapolnjujete vi, poslušalke in poslušalci. O dnevih, ki ji preživljamo, o tem, kako si zapolnite čas in kaj vas kljub vsemu razveseljuje. Pokličite nas na tel. številko 01 475 22 22.
V dneh, pravzaprav tednih, ko nas je doletel slogan "ostani doma", še bolj iščemo povezave s starejšimi, našimi starši in starimi starši, povezave, ki jih do zdaj nismo uporabljali, oni pa morda niti niso poznali. Zato je prav vsaka razlaga, pomoč, dobrodošla, kajti tudi to mora biti na daljavo. V naslednjih minutah bo svojo pomoč starejšim predstavila Saša Gerčar.
Neveljaven email naslov