Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
890 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
Več mesecev je v domu starejših občanov skupina stanovalcev vadila taj či. Sodelovali so namreč v evropskem projektu Wushu Elixir, ki želi popularizirati to kitajsko veščino gibanja in predstaviti njene blagodejne učinke na ohranjanje vitalnosti starejših. Za kakšno veščino gre, kako so šle vadbe in kako se po nekaj mesecih počutijo tisti, ki so se seznanili s to kitajsko veščino gibanja? Pred mikrofon smo povabili 5 stanovalcev doma starejših občanov Fužine, tamkajšnjo fizioterapevtko in vaditelja te veščine iz Slovenskega društva tai ji quan.
Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh - spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jaka Reš iz Radovljice je svoje življenje posvetil športu. V mladosti je bil alpski smučar, skakalec in trener gimnastike. Zaposlen je bil v osnovni šoli v Lipnici pri Kropi, kjer je bil učitelj športne vzgoje. Številne generacije otrok je navdušil za smučarski tek, med njimi tudi olimpijko Mileno Kordež. Po upokojitvi je začel sodelovati na maratonskih tekmovanjih v smučarskem teku Worldloppet. Letos mu je uspelo preteči znameniti maraton Marcialonga v Italiji.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi – od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojil se je pred 25 let, vendar je kljub letom, rojen je leta 1937, zelo dejaven. Sodeluje v televizijskih kvizih, igra kitaro in poje, rad hodi, tudi po hribih. Ima bogato delovno kariero, saj je v 39 letih delovne dobe zamenjal trinajst služb. Nazadnje je bil zaposlen v Iskri robotec, kjer so se ukvarjali z roboti. Živi sam, zato skrbi tudi za gospodinjstvo in kuhanje. Ponosno pove, da je mojster za kostanjevo potico.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Majski dnevi so zelo primerni tudi za obujanje spominov na mladost. Fanika Gril, ki je spomladi dopolnila 94 let, se rada spominja selitve iz Dolenjskih Toplic v Ljubljano, kjer je pri sorodnikih skrbela za tri otroke. Najbolj pa so ji ostali v spominu obiski opere in drame ter izleti na Rožnik. "Treba je biti aktiven in zmeraj dobre volje. To sem jaz," pravi zelo zgovorna Fanika Gril.
Gospa Francka Kovač je v DEOS Centru starejših v Notranjih Goricah našla svoj drugi dom. Čeprav odločitev za odhod v dom ni bila najlažja in so odhod v dom pravzaprav narekovale težave z zdravjem, pa se je hitro vživela v vsakdanjik tamkajšnjega življenja. Veseli se vsakega dneva posebej in novih poznanstev.
Odslej se bodo ljudje z demenco in vsi, ki se težko premikajo, v naravo lahko popeljali s prostovoljcem na posebnem kolesu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Svoje življenje je posvetil šolstvu. Potem ko je končal učiteljišče v Mariboru, se je kot učitelj tehničnega pouka zaposlil v Mavčičah. Petnajst let je bil ravnatelj Osnovne šole Križe pri Tržiču. Naklonjen je bil spremembam, saj so na šoli leta 1976, kot ena redkih šol na Gorenjskem, uvedli celodnevno šolo. Svojo ljubezen do pedagoškega dela sta z ženo prenesla tudi na svoje potomce, saj sta se obe hčerki odločili za učiteljski poklic.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, danes pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. Ravno jutri bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je letošnji Miklošičev nagrajenec v občini Ljutomer, glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.
Po upokojitvi se je začela ukvarjati z oblikovanjem kamna in je članica dolenjskega društva ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Pred upokojitvijo je bila na nacionalnem radiu mojstrica zvoka. Ob lanski 90-letnici Radia Slovenija se je s svojim umetniškim delom, ki stoji v avli radia, poklonila ustvarjalkam in ustvarjalcem zvoka, glasbe in besede. Gabrijela Čepič, ki bo čez mesec dopolnila 80 let, bo o svojem življenju pred in po upokojitvi pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem.
Neveljaven email naslov