Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Blizu Domžal, pri Krtini, leži kraj Studenec. Ta je sinonim za ljubiteljsko gledališko ustvarjanje že skoraj 70 let, saj tam deluje Poletno gledališče Studenec, s katerim upravlja Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Sinonim za omenjeno gledališče in društvo pa je Lojze Stražar, domačin, ki je že od mladih nog neločljivo povezan z dogodki na Studencu. Dolgoletni predsednik društva in režiser domačih gledaliških predstav je dobro znan Domžalčanom in okoličanom, vedno je poln energije in res zaljubljen v gledališče. Andreja Čokl, ki ga je povabila v oddajo Storž, pa se je prepričala, da je tudi zanimiv in prijeten sogovornik.
890 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Blizu Domžal, pri Krtini, leži kraj Studenec. Ta je sinonim za ljubiteljsko gledališko ustvarjanje že skoraj 70 let, saj tam deluje Poletno gledališče Studenec, s katerim upravlja Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Sinonim za omenjeno gledališče in društvo pa je Lojze Stražar, domačin, ki je že od mladih nog neločljivo povezan z dogodki na Studencu. Dolgoletni predsednik društva in režiser domačih gledaliških predstav je dobro znan Domžalčanom in okoličanom, vedno je poln energije in res zaljubljen v gledališče. Andreja Čokl, ki ga je povabila v oddajo Storž, pa se je prepričala, da je tudi zanimiv in prijeten sogovornik.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov