Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če ste reden ali vsaj občasen poslušalec našega 1. programa, ste gotovo že slišali Tončko z Dolenjske. Tončka Bradač, če dodamo še njen priimek, bo prihodnje leto dopolnila 70 let. Redno kliče v naš jutranji Svetovalni servis, prav tako skoraj ni nedelje, ko se nam ne bi oglasila že pred šesto zjutraj. Ker smo zvesto poslušalko želeli bolje spoznati, jo je Andreja Čokl obiskala v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah, kjer z možem živi že več kot pol stoletja.
Kako živi in kaj rada počne Tončka z Dolenjske, kadar ne kliče na radio?
Če ste reden ali vsaj občasen poslušalec našega Prvega programa, ste gotovo že slišali Tončko z Dolenjske. Tončka Bradač, če dodamo še njen priimek, bo prihodnje leto dopolnila 70 let. Redno kliče v naš jutranji Svetovalni servis, prav tako skoraj ni nedelje, ko se nam ne bi oglasila že pred šesto zjutraj. Ker smo zvesto poslušalko želeli bolje spoznati, smo jo obiskali v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah, kjer z možem živi že več kot pol stoletja. Povedala nam je veliko zanimivega o sebi in svojem življenju, med drugim tudi, zakaj v nedeljo zjutraj že ob petih kuha govejo juho.
“Ko štedilnik zakurim, ko se segreje, pred peto, že pristavim. Z možem imava pred sedmo že prvi zajtrk, kruh z namazom, čaj in skodelico kapučina. Potem gre on v hlev – v »hotel mu« – in ko okoli pol devetih pride nazaj, ga že čaka topel obrok, goveja juha. In potem imava za kosilo spet juho in če je kaj ostane, še za večerjo.”
Spat gresta zelo zgodaj, ob sedmih zvečer sta že v postelji. Torej vstajata in hodita spat s kurami, pravzaprav celo pred njimi …
“Ja, včasih zvečer kakšno zunaj pustim, ker prezgodaj zaprem kurnik.”
Sicer pa je kot za večino Slovencev tudi zanjo na prvem mestu zdravje:
“Prosim samo za zdravje, nič drugega, tudi če bi bila lačna, samo da sem zdrava. Moja največja sreča je, da se zjutraj živa zbudim.”
In tako že zgodaj zjutraj rada pokliče in zastavi vprašanje v Svetovalnem servisu. Zaradi pogostih klicev so se nekateri poslušalci že pritoževali, da kliče preveč. In kako jim Tončka odgovarja?
“Sem se že odločila, da ne bom več klicala in sem to tudi povedala po radiu. In so poslušalci zahtevali »Tončka mora še klicati!« … In sem si rekla, če me ljudje radi poslušajo, bom pa še klicala.”
889 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Če ste reden ali vsaj občasen poslušalec našega 1. programa, ste gotovo že slišali Tončko z Dolenjske. Tončka Bradač, če dodamo še njen priimek, bo prihodnje leto dopolnila 70 let. Redno kliče v naš jutranji Svetovalni servis, prav tako skoraj ni nedelje, ko se nam ne bi oglasila že pred šesto zjutraj. Ker smo zvesto poslušalko želeli bolje spoznati, jo je Andreja Čokl obiskala v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah, kjer z možem živi že več kot pol stoletja.
Kako živi in kaj rada počne Tončka z Dolenjske, kadar ne kliče na radio?
Če ste reden ali vsaj občasen poslušalec našega Prvega programa, ste gotovo že slišali Tončko z Dolenjske. Tončka Bradač, če dodamo še njen priimek, bo prihodnje leto dopolnila 70 let. Redno kliče v naš jutranji Svetovalni servis, prav tako skoraj ni nedelje, ko se nam ne bi oglasila že pred šesto zjutraj. Ker smo zvesto poslušalko želeli bolje spoznati, smo jo obiskali v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah, kjer z možem živi že več kot pol stoletja. Povedala nam je veliko zanimivega o sebi in svojem življenju, med drugim tudi, zakaj v nedeljo zjutraj že ob petih kuha govejo juho.
“Ko štedilnik zakurim, ko se segreje, pred peto, že pristavim. Z možem imava pred sedmo že prvi zajtrk, kruh z namazom, čaj in skodelico kapučina. Potem gre on v hlev – v »hotel mu« – in ko okoli pol devetih pride nazaj, ga že čaka topel obrok, goveja juha. In potem imava za kosilo spet juho in če je kaj ostane, še za večerjo.”
Spat gresta zelo zgodaj, ob sedmih zvečer sta že v postelji. Torej vstajata in hodita spat s kurami, pravzaprav celo pred njimi …
“Ja, včasih zvečer kakšno zunaj pustim, ker prezgodaj zaprem kurnik.”
Sicer pa je kot za večino Slovencev tudi zanjo na prvem mestu zdravje:
“Prosim samo za zdravje, nič drugega, tudi če bi bila lačna, samo da sem zdrava. Moja največja sreča je, da se zjutraj živa zbudim.”
In tako že zgodaj zjutraj rada pokliče in zastavi vprašanje v Svetovalnem servisu. Zaradi pogostih klicev so se nekateri poslušalci že pritoževali, da kliče preveč. In kako jim Tončka odgovarja?
“Sem se že odločila, da ne bom več klicala in sem to tudi povedala po radiu. In so poslušalci zahtevali »Tončka mora še klicati!« … In sem si rekla, če me ljudje radi poslušajo, bom pa še klicala.”
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov