Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmalu po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, je Moravče zamenjala s takrat precej bolj razvitimi Domžalami. Zdaj tam živi že skoraj sedem desetletij, a se je še vedno drži vzdevek "Moravška Mara". 86-letna Mara Vilar, ki jo je obiskala Andreja Čokl, je širni Sloveniji postala znana leta 2015, ko je s svojimi ljudskimi pevkami in humorjem navduševala v glasbenem resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Vendar je njeno življenje že od nekdaj tesno povezano z glasbo, tudi v oddaji Storž ob 10.30 na Prvem boste slišali tako pesmi kot šale.
Ljudska pevka, ki brez glasbe ne more živeti in ne skopari s šalami
Kmalu po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, je Moravče zamenjala s takrat precej bolj razvitimi Domžalami. Zdaj tam živi že skoraj sedem desetletij, a se je še vedno drži vzdevek Moravška Mara. 86-letna Mara Vilar je Sloveniji postala znana leta 2015, ko je s svojimi ljudskimi pevkami in humorjem navduševala v glasbenem resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Vendar je njeno življenje že od nekdaj tesno povezano z glasbo, zasluge za to pa pripisuje predvsem svojemu očetu. Čeprav je odraščala med drugo svetovno vojno in razmere niso bile rožnate, se je v njihovi hiši vedno prepevalo:
“Kljub vsemu sem prepevala, v meni je to odmevalo. Jasno in glasno sem pela, tudi vesele narave sem bila. Težka leta, vendar navsezadnje sem imela lepo mladost.”
Prav tako ni bilo nikoli dvoma, katera glasbena zvrst ji je najljubša. V domžalski tovarni Toko je ustanovila ženski pevski zbor, ko je tovarna zaprla vrata, pa so začele s somišljenicami prepevati kot Mara in ljudske pevke.
“Jaz bom pela našo, domačo pesem, ljudsko … To je tisto lepo troglasje, to je naša dediščina … Mi smo živele to, pa vedele smo, da delamo nekaj dobrega za našo domovino, pa še nekaj osrečujočega. Nimam citer, nimam strun, nimam kitare – tako pojemo, kot nas je bog ustvaril!”
889 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Kmalu po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, je Moravče zamenjala s takrat precej bolj razvitimi Domžalami. Zdaj tam živi že skoraj sedem desetletij, a se je še vedno drži vzdevek "Moravška Mara". 86-letna Mara Vilar, ki jo je obiskala Andreja Čokl, je širni Sloveniji postala znana leta 2015, ko je s svojimi ljudskimi pevkami in humorjem navduševala v glasbenem resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Vendar je njeno življenje že od nekdaj tesno povezano z glasbo, tudi v oddaji Storž ob 10.30 na Prvem boste slišali tako pesmi kot šale.
Ljudska pevka, ki brez glasbe ne more živeti in ne skopari s šalami
Kmalu po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, je Moravče zamenjala s takrat precej bolj razvitimi Domžalami. Zdaj tam živi že skoraj sedem desetletij, a se je še vedno drži vzdevek Moravška Mara. 86-letna Mara Vilar je Sloveniji postala znana leta 2015, ko je s svojimi ljudskimi pevkami in humorjem navduševala v glasbenem resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Vendar je njeno življenje že od nekdaj tesno povezano z glasbo, zasluge za to pa pripisuje predvsem svojemu očetu. Čeprav je odraščala med drugo svetovno vojno in razmere niso bile rožnate, se je v njihovi hiši vedno prepevalo:
“Kljub vsemu sem prepevala, v meni je to odmevalo. Jasno in glasno sem pela, tudi vesele narave sem bila. Težka leta, vendar navsezadnje sem imela lepo mladost.”
Prav tako ni bilo nikoli dvoma, katera glasbena zvrst ji je najljubša. V domžalski tovarni Toko je ustanovila ženski pevski zbor, ko je tovarna zaprla vrata, pa so začele s somišljenicami prepevati kot Mara in ljudske pevke.
“Jaz bom pela našo, domačo pesem, ljudsko … To je tisto lepo troglasje, to je naša dediščina … Mi smo živele to, pa vedele smo, da delamo nekaj dobrega za našo domovino, pa še nekaj osrečujočega. Nimam citer, nimam strun, nimam kitare – tako pojemo, kot nas je bog ustvaril!”
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov