Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota – vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Tudi Slovenec Vojko Gantar iz Idrije.

Pogovor z Vojkom Gantarjem, upokojenim pilotom miga 21

Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota – vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Tudi Slovenec Vojko Gantar iz Idrije.

To so čisto posebni kraji, dolinsko zaprti kraji. Tam se ljudje že veke ukvarjajo z rudarstvom. Pozneje, ko se je svet malo odprl, je veliko ljudi želelo pobegniti iz teh kotlin. Eden takih sem bil tudi jaz. Moram pa reči, da se zmerom tudi radi vračamo in imamo radi naše kraje, naše revirje, naše knape, način življenja in govorico.

Piloti so z migi v povprečju leteli sedem let, Vojko kar 22 let, zato dobro ve, kako nevarni so za pilote oblaki kumulonimbusi.

To so strahoviti oblaki! Mi smo se jih bali bolj kot vse na svetu. Jaz sem sicer imel možnost, da sem nekajkrat … sploh v začetku, ko so taki lepi beli od zunaj, pa si rečeš: “Pa daj, da ga vidim čisto malo, da ga odškrtnem.” Potem pa to ni malo, pa notri vzletiš, potem ti pa dela take zadeve, da si rečeš: “Nikoli več, nikoli več tega ne bom naredil!”

Oblakov nad 20 tisoč metri nad Zemljo ni več. “Oblaki ostanejo daleč spodaj. Vidi se, kje je Zemlja. Vidi se njena okroglina,” pripoveduje Gantar.

Gor je nebo čisto črno. Fantje, moji prijatelji, so rekli, da so videli zvezde podnevi. Jaz nisem toliko gledal gor, da bi jih videl. Resnično jih nisem videl. Moram pa reči, da sem bil gor približno 200-krat. Ker ne letimo vedno na te višine. Ampak se pa vidi lepo, na 25 tisoč metrih, se pa lepo vidi modro-beli sloj atmosfere in zakrivljenost Zemlje. To je res tako posebno doživetje!