Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Prostor je skupna dobrina. Na žalost ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri,« je prepričan upokojeni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Janez Marušič. Kljub temu, da je upokojen, poskuša spremljati vse, kar se dogaja okrog njega. Še posebej področje urejanja prostora, do katerega smo, tako pravi prof. Marušič, lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni. Profesor Marušič je doma iz Solkana pri Novi Gorici, kjer ima še vedno stalno prebivališče, kljub temu, da živi v Ljubljani. Leta 2011 je dobil nagrado za življenjsko delo stanovskega društva krajinskih arhitektov. V pogovoru za oddajo Storž pa ni bil samo kritičen do našega odnosa do prostora, na primer gradnje lakirnice v Hočah, ampak se je spomnil tudi na mladost v Solkanu in na Sočo, ki jo ima še vedno globoko v srcu, pa na čas študija agronomije, ki je bil ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja zelo v modi, in na obdobje pred podiplomskim študijem krajinske arhitekture, ko je bil zaposlen na komunali v Novi Gorici, kjer se je ukvarjal z urejanjem javnega zelenja v mestu.
Agronom in upokojeni profesor krajinske arhitekture dr. Janez Marušič
Prof. dr. Janez Marušič je dolgoletni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti. Otroštvo in mladost je preživel v Solkanu. Po gimnaziji v Novi Gorici se je vpisal na agronomijo.
“V mojem času je bila agronomija zelo v modi. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so začeli poudajarjati pomen kmetijstva. Študij je bil zelo zanimiv. Usmeril sem se v rastlinstvo.”
Po končanem študiju agronomije se je zaposlil na komunali v Novi Gorici, kjer je skrbel za urejanje javnega zelenja v mestu. Obenem pa začel podiplomski študij krajinske arhitekture, ki je bila odskočna deska za njegovo akademsko pot od magistra, doktorja, docenta, izrednega in rednega profesorja.
Leta 2011 mu je stanovsko društvo podelilo nagrado za življenjsko delo, v katerem so zapisali, da je bil in je vztrajen in pronicljiv človek, ki stalno išče nove izzive. Ostaja kritičen do našega odnosa do prostora.
“Prostor je skupna dobrina, ki pa ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri. Prostora imamo le toliko kot ga je. Lahko je bolj ali manj intenzivno izkoriščen. Do njega pa smo lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni.”
890 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Prostor je skupna dobrina. Na žalost ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri,« je prepričan upokojeni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Janez Marušič. Kljub temu, da je upokojen, poskuša spremljati vse, kar se dogaja okrog njega. Še posebej področje urejanja prostora, do katerega smo, tako pravi prof. Marušič, lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni. Profesor Marušič je doma iz Solkana pri Novi Gorici, kjer ima še vedno stalno prebivališče, kljub temu, da živi v Ljubljani. Leta 2011 je dobil nagrado za življenjsko delo stanovskega društva krajinskih arhitektov. V pogovoru za oddajo Storž pa ni bil samo kritičen do našega odnosa do prostora, na primer gradnje lakirnice v Hočah, ampak se je spomnil tudi na mladost v Solkanu in na Sočo, ki jo ima še vedno globoko v srcu, pa na čas študija agronomije, ki je bil ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja zelo v modi, in na obdobje pred podiplomskim študijem krajinske arhitekture, ko je bil zaposlen na komunali v Novi Gorici, kjer se je ukvarjal z urejanjem javnega zelenja v mestu.
Agronom in upokojeni profesor krajinske arhitekture dr. Janez Marušič
Prof. dr. Janez Marušič je dolgoletni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti. Otroštvo in mladost je preživel v Solkanu. Po gimnaziji v Novi Gorici se je vpisal na agronomijo.
“V mojem času je bila agronomija zelo v modi. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so začeli poudajarjati pomen kmetijstva. Študij je bil zelo zanimiv. Usmeril sem se v rastlinstvo.”
Po končanem študiju agronomije se je zaposlil na komunali v Novi Gorici, kjer je skrbel za urejanje javnega zelenja v mestu. Obenem pa začel podiplomski študij krajinske arhitekture, ki je bila odskočna deska za njegovo akademsko pot od magistra, doktorja, docenta, izrednega in rednega profesorja.
Leta 2011 mu je stanovsko društvo podelilo nagrado za življenjsko delo, v katerem so zapisali, da je bil in je vztrajen in pronicljiv človek, ki stalno išče nove izzive. Ostaja kritičen do našega odnosa do prostora.
“Prostor je skupna dobrina, ki pa ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri. Prostora imamo le toliko kot ga je. Lahko je bolj ali manj intenzivno izkoriščen. Do njega pa smo lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni.”
Anton Žibert prihaja iz Zavratca pri Sevnici. Mladostna leta je preživel v gimnastični telovadnici, delovno dobo preživel v Nemčiji, v tretjem življenskem obdobju pa je našel novo veselje, za marsiokoga precej nenavadno – ukvarja se namreč z bodybuildingom. Prav zdaj se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo 16. junija v Brežicah. O svojem življenju, ljubezni do gibanja, težkem obdobju po smrti žene, o treningih in življenju po vrnitvi iz Nemčije pripoveduje v tokratni oddaji.
Prof. dr. Vjekoslav Simčič, dr. vet. med., je svoje življenje posvetil psom in mačkam, saj se je kot eden prvih veterinarjev pri nas začel ukvarjati izključno z zdravljenjem le-teh. Na Veterinarski fakulteti se je zaposlil leta 1960 in kmalu prepoznal potrebo po ožjih usmeritvah veterinarske stroke. Dolga leta je bil tudi predstojnik Klinike za mesojede na veterinarski fakulteti in predsednik Kluba ljubiteljev psov jamarjev. Je velik ljubitelj jazbečarjev.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Kmalu po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, je Moravče zamenjala s takrat precej bolj razvitimi Domžalami. Zdaj tam živi že skoraj sedem desetletij, a se je še vedno drži vzdevek "Moravška Mara". 86-letna Mara Vilar, ki jo je obiskala Andreja Čokl, je širni Sloveniji postala znana leta 2015, ko je s svojimi ljudskimi pevkami in humorjem navduševala v glasbenem resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Vendar je njeno življenje že od nekdaj tesno povezano z glasbo, tudi v oddaji Storž ob 10.30 na Prvem boste slišali tako pesmi kot šale.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Prof. dr. Ljubu Marionu, dr. dent. med., je Zdravniška zbornica podelila Hipokratovo priznanje za izjemne dosežke, s katerimi je prispeval k ugledu slovenskega zdravstva in zobozdravstva. Za svoje izjemno aktivno in zavzeto delo na mnogih področjih je dobil tudi druga priznanja, Lavričevo priznanje Medicinske fakultete in Puhovo priznanje Republike Slovenije za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso za oblikovanje estetskih cirkonijevih zatičkov.
Gospa ZORA BRIC živi v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. na življenje v Domu se je hitro navadila, saj se zaveda vseh pozitivnih plati, ki jih dom ponuja stanovalcem. Kljub bolezni ostaja optimistična in pozitivna in prav to ji olajša vsakdan. “S preteklostjo se ne smemo obremenjevati, saj je ne moremo spremeniti,” pravi. “Živeti moramo za danes.”
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Angela Zrimšek je ena tistih ljudi, ki kljub vsemu težkemu, kar ji je prineslo življenje, živi sedanjost in zre v prihodnost z optimizmom in dobro voljo. Pravi, da mora nasprotovati kar nekaj kroničnim boleznim in da človek v starosti plačuje mladostne pregrehe. Zdaj je njen dom Dom starejših občanov Grosuplje, kjer se je nekako privadila vsakodnevnemu ritmu.
Gostja današnje oddaje Storž je upokojena učiteljica matematike in nekdanja ravnateljica osnovne šole »8 talcev« Logatec Metka Rupnik. Med učenci je veljala za strogo, a hkrati pravično učiteljico. Marsikdo ji je bil pozneje, ko je sedel v srednješolske klopi, hvaležen za matematično popotnico. Pravi, da je zelo zahtevna do sebe in do drugih. Verjame v vseživljenjski proces učenja, zato je po upokojitvi začela s projektom univerze za tretje življenjsko obdobje v Logatcu. Njena ljubezen so zdravilne rastline, rada hodi v hribe, pozimi teče na smučeh, držala bo pesti za slovenske olimpijce, v današnjo oddaja pa je prinesla tudi delček Prešernove pesniške zapuščine.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Če ste reden ali vsaj občasen poslušalec našega 1. programa, ste gotovo že slišali Tončko z Dolenjske. Tončka Bradač, če dodamo še njen priimek, bo prihodnje leto dopolnila 70 let. Redno kliče v naš jutranji Svetovalni servis, prav tako skoraj ni nedelje, ko se nam ne bi oglasila že pred šesto zjutraj. Ker smo zvesto poslušalko želeli bolje spoznati, jo je Andreja Čokl obiskala v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah, kjer z možem živi že več kot pol stoletja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov