Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ida Kordež še danes sanja o delu z učenci
Ido Kordež je sredi življenja, polnega radosti in načrtov, presenetila možganska kap. “Težko si predstavljamo, kako hitro se lahko to zgodi,” pravi. Zato je morala v dom, o čemer prej nikoli ni veliko razmišljala. Od prihoda mineva eno leto.
Ko mi je zdravnik povedal za diagnozo, je kar nisem hotela slišati. Iz bolnišnice so potem iskali mesto zame v kakšnem domu. Na mojo veliko srečo se je našlo mesto prav v tem Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, saj sem že prej razmišljala o bivanju tukaj, če bi kdaj morala v dom. Imam enoposteljno sobo, družbo imam sicer rada, imam pa rada tudi samoto in mir. Z leti se človek vse težje prilagaja.
Gospa Ida ne more pozabiti prisrčnega sprejema in prav zato se je na življenje v domu hitro navadila.
Tukaj ima vsak stanovalec svojo ključno osebo, enega od zaposlenih, s katerim se redno druži, pogovarja in podobno. Moja ključna oseba je vodja tega doma, gospa Marjana Kamnik. Ideja ključnih oseb je zares lepa.
Z nostalgijo se spominja let, ki jih je preživela v razredu kot učiteljica angleščine.
Če se nečesa lotim, se lotim temeljito. Tako sem tudi prvič stopila v razred, bila sem mlada in nekateri so bili skeptični. Učenja angleščine sem se lotila nekoliko drugače, mize sem postavila v krog. Učenec mora v eni uri petkrat spregovoriti v tujem jeziku, zato sem svoje učence zelo motivirala za sodelovanje. Še danes včasih sanjam, kako bi otrokom razložila določeno snov. Mislim, da ni nič narobe, če je tuji jezik zdaj že v prvi triadi. Je pa treba prilagoditi učenje, da je zanimivo za najmlajše.
Ob prihodu v dom jo je seveda skrbelo, kako se bo prilagodila, ker pa je komunikativna, ni imela težav.
Včasih se sicer počutim tesnobno, razmišljam, kako bom zmogla, ker kljub 42 letom delovne dobe ne vem, ali si bom v prihodnje še lahko privoščila enoposteljno sobo v domu. Take stvari pa me kljub lepemu bivanju v domu občasno skrbijo.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ida Kordež še danes sanja o delu z učenci
Ido Kordež je sredi življenja, polnega radosti in načrtov, presenetila možganska kap. “Težko si predstavljamo, kako hitro se lahko to zgodi,” pravi. Zato je morala v dom, o čemer prej nikoli ni veliko razmišljala. Od prihoda mineva eno leto.
Ko mi je zdravnik povedal za diagnozo, je kar nisem hotela slišati. Iz bolnišnice so potem iskali mesto zame v kakšnem domu. Na mojo veliko srečo se je našlo mesto prav v tem Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, saj sem že prej razmišljala o bivanju tukaj, če bi kdaj morala v dom. Imam enoposteljno sobo, družbo imam sicer rada, imam pa rada tudi samoto in mir. Z leti se človek vse težje prilagaja.
Gospa Ida ne more pozabiti prisrčnega sprejema in prav zato se je na življenje v domu hitro navadila.
Tukaj ima vsak stanovalec svojo ključno osebo, enega od zaposlenih, s katerim se redno druži, pogovarja in podobno. Moja ključna oseba je vodja tega doma, gospa Marjana Kamnik. Ideja ključnih oseb je zares lepa.
Z nostalgijo se spominja let, ki jih je preživela v razredu kot učiteljica angleščine.
Če se nečesa lotim, se lotim temeljito. Tako sem tudi prvič stopila v razred, bila sem mlada in nekateri so bili skeptični. Učenja angleščine sem se lotila nekoliko drugače, mize sem postavila v krog. Učenec mora v eni uri petkrat spregovoriti v tujem jeziku, zato sem svoje učence zelo motivirala za sodelovanje. Še danes včasih sanjam, kako bi otrokom razložila določeno snov. Mislim, da ni nič narobe, če je tuji jezik zdaj že v prvi triadi. Je pa treba prilagoditi učenje, da je zanimivo za najmlajše.
Ob prihodu v dom jo je seveda skrbelo, kako se bo prilagodila, ker pa je komunikativna, ni imela težav.
Včasih se sicer počutim tesnobno, razmišljam, kako bom zmogla, ker kljub 42 letom delovne dobe ne vem, ali si bom v prihodnje še lahko privoščila enoposteljno sobo v domu. Take stvari pa me kljub lepemu bivanju v domu občasno skrbijo.
oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov