Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ana Krajnc, pionirka slovenske andragogike in soustanoviteljica univerze za tretje življenjsko obdobje o postavljanju ciljev po upokojitvi
Prof. dr. Ana Krajnc je s sodelavci zasnovala Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je danes največja mreža na področju izobraževanja starejših odraslih in njihovega državljanskega delovanja. Študirala je psihologijo in pedagogiko. Po prvi zaposlitvi na Zavodu za zaposlovanje v Ajdovščini se je usmerila v andragogiko. Otroštvo je preživljala v Ajdovščini pred drugo svetovno vojno. Ko se je oče vrnil iz Francije, je na Ustju pri Ajdovščini zgradil hišo. Do četrtega leta starosti zunanjega sveta ni zanavala. Nenadoma pa se je vse spremenilo. Ljudje niso več hodili iz hiš. Bil je sodni dan na vasi. Kot otrok ni ničesar razumela. Zakaj zažigajo slovenske knjige? Zakaj so stali pred zidom? Njihovo hišo so požgali, zato so se morali preseliti.
“Bila sem begunka, ta izkušnja me je zelo zaznamovala.”
Vzgojena je bila v duhu permisivne vzgoje. Ta način zahteva od staršev veliko tolerance in vživljanja v otrokove potrebe. Starša je nikoli nista telesno kaznovala ali poniževala. Tudi takrat ne, ko je na vrtu zakopala v zemljo edino igračo, punčko, ki jo je dobila od sorodnikov iz Trsta. Ko sta jo starša vprašala, kje je punčka, jima je povedala po pravici, saj je vedela, da ne bo sledila kazen.
“Še danes sem odkrita in mi ni težko povedati tako, kot mislim.”
Tretje življenjsko obdobje je zanjo zelo dragoceno. Človek je vse življenje pod pritiskom, kaj vse mora narediti. Ko se upokoji, prisila odpade.
“Ko greš v pokoj, se začne svoboda. Vendar si moraš sam postavljati cilje. Ljudje smo namreč bitja perspektive.”
Pred upokojitvijo nam cilje postavljajo drugi, potem pa smo prepuščeni sebi in in si moramo cilje postavljati sami. Tudi čas si moramo razporediti tako kot pred upokojitvijo.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ana Krajnc, pionirka slovenske andragogike in soustanoviteljica univerze za tretje življenjsko obdobje o postavljanju ciljev po upokojitvi
Prof. dr. Ana Krajnc je s sodelavci zasnovala Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je danes največja mreža na področju izobraževanja starejših odraslih in njihovega državljanskega delovanja. Študirala je psihologijo in pedagogiko. Po prvi zaposlitvi na Zavodu za zaposlovanje v Ajdovščini se je usmerila v andragogiko. Otroštvo je preživljala v Ajdovščini pred drugo svetovno vojno. Ko se je oče vrnil iz Francije, je na Ustju pri Ajdovščini zgradil hišo. Do četrtega leta starosti zunanjega sveta ni zanavala. Nenadoma pa se je vse spremenilo. Ljudje niso več hodili iz hiš. Bil je sodni dan na vasi. Kot otrok ni ničesar razumela. Zakaj zažigajo slovenske knjige? Zakaj so stali pred zidom? Njihovo hišo so požgali, zato so se morali preseliti.
“Bila sem begunka, ta izkušnja me je zelo zaznamovala.”
Vzgojena je bila v duhu permisivne vzgoje. Ta način zahteva od staršev veliko tolerance in vživljanja v otrokove potrebe. Starša je nikoli nista telesno kaznovala ali poniževala. Tudi takrat ne, ko je na vrtu zakopala v zemljo edino igračo, punčko, ki jo je dobila od sorodnikov iz Trsta. Ko sta jo starša vprašala, kje je punčka, jima je povedala po pravici, saj je vedela, da ne bo sledila kazen.
“Še danes sem odkrita in mi ni težko povedati tako, kot mislim.”
Tretje življenjsko obdobje je zanjo zelo dragoceno. Človek je vse življenje pod pritiskom, kaj vse mora narediti. Ko se upokoji, prisila odpade.
“Ko greš v pokoj, se začne svoboda. Vendar si moraš sam postavljati cilje. Ljudje smo namreč bitja perspektive.”
Pred upokojitvijo nam cilje postavljajo drugi, potem pa smo prepuščeni sebi in in si moramo cilje postavljati sami. Tudi čas si moramo razporediti tako kot pred upokojitvijo.
Družina Angeline Luxa izhaja iz stare Gorice. Starši so se preselili v Ljubljano na vrhuncu fašističnega zatiranja Slovencev. Poroka s Tržačanom, čigar družina se je prav tako morala umakniti v Ljubljano, jo je osrečila za vse življenje. Seveda pa ni bila zapečkarica – zgodba njenega življenja, ki jo je po delčkih razkrila Cirili Štuber, nas bo popeljala v neke druge čase. V leto 1948 segajo Veseli Berači in ne, noben posnetek se žal ni ohranil niti pri treh članih te zasedbe, ki so še vedno med živimi v svojem desetem desetletju, tako kot naša sogovornica Angelina Luxa.
Božično - novoletni čas je nekaj posebnega tudi v Domovih starejših. Na zanimiv način so si ga popestrili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Že pred leti so gospe v domu začele izdelovati igračke iz odpadnih cunjic, kako pa se ta zgodba nadaljuje, pa v tokratni oddaji Lucija Fatur z gosti.
Tako starejšim kot mlajšim so namenjeni programi Večgeneracijskega centra Posavje in že dve leti potekajo različne dejavnosti za t. i. ciljni skupini po posavskih občinah. V Brežicah so pred dnevi začeli plesne vaje in pred kakim mesecem tudi citrarsko delavnico. Tam je bila z mikrofonom tudi naša dopisnica Suzana Vahtarić.
Že tri leta je Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah dom gospe Hermine Regoršek. V pokoju je že skoraj toliko časa, kot je bila v službi, rada se pošali, da gre zdaj lahko spet delat. Sicer je v Lambrechtov dom hodila že prej kot prostovoljka, Luciji Fatur pa je najprej povedala, zakaj je kasneje prišla tudi sama.
Gospa Maja Gregorič se je na življenje v koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu že dodobra navadila, kot tudi na to, da zaradi invalidskega vozička ne more povsod, kamor bi si še želela. A našla je veliko stvari, ki jo razveseljujejo – v zadnjem času je to predvsem učenje francoščine. Pravzaprav nadaljevanje učenja in izpopolnjevanje znanja jezika. Rada namreč počne stvari, ki človeka izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z Majo Gregorič se je pogovarjala Lucija Fatur.
Gospa Marija Jevšenak pravi, da ima vsak dom za upokojence dve plati - na življenje v Lambrechtovem domu starejših v Slovenskih Konjicah se namreč še ni povsem navadila, čeprav, kot pravi, ji je udobno in se počuti varno. Prišla je pred tremi meseci, vendar je Luciji Fatur povedala, da že kar dobro pozna stanovalce.
Gospa Marija Šenk je ena tistih, ki se je sama odločila za odhod v dom starejših. Sicer ni rojena Gorenjka, je pa tam že dobršen del svojega življenja, ustvarila si je družino, zdaj pa je v Domu upokojencev Kranj, za katerega pravi, da je to zdaj njen pravi dom. Obiskala jo je Lucija Fatur.
Gospa Ida Kobale je na poti svojega življenja morala skozi nešteto stranpoti, zato se je pri 80-ih letih odločila za selitev v dom starejših. Na srečo je dobila prostor v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, v bližini domačih.
Gospa Ljudmila Urbancl ima glasbo rada že vse življenje, a za učenje instrumenta nikoli ni bilo niti časa, še manj pa priložnosti. Svojo ljubezen do glasbe je uresničevala s petjem v zboru. V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kamor je prišla pred letom dni, je po bolezni lepo okrevala in se hitro vključila v dejavnosti. Bila pa je povsem presenečena, ko se je izkazalo, da njena dolgoletna želja sploh ni neuresničljiva. Gospa Milka, kakor jo kličejo, je zdaj prepričana, da za nobeno stvar zares nikoli ni prepozno. V Slovenj Gradcu jo je obiskala Lucija Fatur.
Gospa Kazimira Lužnik je tista svetlolasa gospa, ki s širokim nasmehom in visoko dvignjenimi rokami priteče v cilj vsakega maratona ali drugega teka, ki se ga udeleži. Je tista gospa, ki je letos dopolnila 85 let, pa zdaj že odšteva dneve do Ljubljanskega maratona. Na vrtu ima hišico za svoje pokale, saj se tekmovanj udeležuje že skoraj 40 let. Življenje jo je iz Kanala ob Soči pripeljalo v Slovenj Gradec, kjer sta bila z možem Milošem zaposlena v tamkajšnji bolnišnici, s štirimi otroki pa preživljala športno in glasbeno obarvan prosti čas. Danes, ko sta že v lepih letih, so dnevi zanju še vedno prekratki, gospa Kazimira poleg teka rada sede tudi za klavir in vodi pevski zbor.
Gospa Alojzija Neštecki, ki jo kličejo kar Slavka, je po upokojitvi odkrila dejavnost, s katero si zdaj, ko živi v DEOS Centru starejših v Notranjih Goricah, z veseljem krajša dneve. Prej ni o svoji umetniški žilici nikoli razmišljala, saj so jo zaposlovale druge reči, s katerimi se ukvarjamo v življenju. V domu se je hitro vključila v dejavnosti, zaposleni pa so ji pripravili prijetno presenečenje, je Luciji Fatur pred pogovorom z gospo Slavko Neštecki povedala direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, Ana Petrič.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Ljudje smo naravnani zato, da nekaj ustvarjamo, da smo v pogonu, da se gibamo, ne samo, da v nekem kotičku ležiš in čakaš neizogibno.« Tako svojo aktivnost v zadnjem letu – sicer prvem letu statusa upokojenke – utemeljuje naša tokratna sogovornica v oddaji Storž. To je Majda Kuzmič, nekdanja učiteljica šivanja in krojenja na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, ki se od poučevanja ni povsem poslovila. Z njo se je v majhni trgovini šivalnih strojev v Mariboru, kjer občasno ustvarja, pogovarjala Nataša Rašl.
Njegovo otroštvo in mladost sta močno zaznamovali italijanska okupacija in druga svetovna vojna, še bolj pa dobrega pol leta, preživetega v koncentracijskem taborišču Buchenwald. Tega še zdaj vsako leto obišče in se udeleži tamkajšnje spominske slovesnosti. V desetletjih po vojni pa je bilo ime danes 91-letnega Tomaža Vuka povezano predvsem z otroškimi čevlji in znamko Ciciban. V Mirnu pri Novi Gorici je Tomaža Vuka obiskala Andreja Čokl.
Veronika Židanek iz Radomelj pri Domžalah se je že nekaj let pred upokojitvijo začela ukvarjati s slikanjem, česar pa se je ob upokojitvi lotila z vso resnostjo. Prijateljica ji je rekla, da je nanašanje barv oblika meditacije, vendar je kmalu ugotovila, da je slikanje več kot le nanašanje barv, zato potrebuje tudi znanje. Najprej se je vključila v domače likovno društvo. Kasneje se je začela udeleževati tudi likovnih kolonij.
Kako bi lahko na poseben način obudili spomine na otroštvo? Študentje Univerze za tretje življenjsko obdobje so izvedli poseben program, ki povezuje peko kruha, spomine na mleko, kruh in druge spomine v povezavi s Staro Ljubljano, prostorom in arhiktekuro tega dela mesta. Stavbe in prostor so oživeli v pripovedi in v zapisu starejših študentov.
Univerza za tretje življenjsko obdobje se pripravlja na 36. študijsko leto. Ponujajo 60 izobraževalnih programov oz. kar 275 študijskih skupin. Poleg tedenskih srečanj organizirajo tudi različne dejavnosti ob študiju: gledališki in filmski abonma, prostovoljstvo, Enajsto šolo v knjigarni in podobno. Vpis že poteka, podrobnosti pa predstavljamo v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Pavla Ahčin našteje že kar 91 let. Kolikor lahko, je še vedno aktivna, pravi, da let ne občuti, živi pa v Domu starejših občanov v Kamniku. Veliko spominov se je nabralo v njenem življenju, o katerih sta se pogovarjali z Lucijo Fatur.
Neveljaven email naslov