Silva Murn se rada spominja zgodb, ki jih je napisalo njeno življenje

Gospa Silva Murn je bila predsednica raznih društev – Zveze borcev, Društva upokojencev, Društva prijateljev mladine – in tako je že prej spoznala nekatere domove za starejše. Ko je iskala prostor zase, je prišla tudi do Doma starejših občanov v Trebnjem.

V ta dom sem prišla pred dobrim mesecem, tako da sem tukaj v bistvu nova. Čeprav sem si bolj želela v Novo mesto, mi je tukaj všeč. Hitro sem se privadila.

V službi je bila na občini, vendar je morala ostati doma, ker je sin zbolel za otroško paralizo.

S sinom sem se veliko ukvarjala. V šoli je imel določene težave, nazadnje so mi svetovali, naj gre v Kamnik v Dom za invalidne otroke. Nekaj časa je bil tam, ko pa se je vrnil domov, sem službo dokončno pustila. Morala sem se znajti, da smo porabili manj denarja. Sama sem npr. pletla.

Z možem sta se pozneje lotila tudi graditve hiše. Spomni se ur, ki sta jih vložila v graditev, oba sta fizično delala. A hišo sta postavila v enem letu.

Veste, dogodkov iz daljnje preteklosti se zelo dobro spomnim, za novejše pa moram že malo razmisliti. Sicer pa mi je v Domu všeč, rada berem, po vsej hiši je dovolj knjig, še posebej všeč so mi starejše, v katerih najdem veliko modrosti.