Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več mesecev je v domu starejših občanov skupina stanovalcev vadila taj či. Sodelovali so namreč v evropskem projektu Wushu Elixir, ki želi popularizirati to kitajsko veščino gibanja in predstaviti njene blagodejne učinke na ohranjanje vitalnosti starejših. Za kakšno veščino gre, kako so šle vadbe in kako se po nekaj mesecih počutijo tisti, ki so se seznanili s to kitajsko veščino gibanja? Pred mikrofon smo povabili 5 stanovalcev doma starejših občanov Fužine, tamkajšnjo fizioterapevtko in vaditelja te veščine iz Slovenskega društva tai ji quan.
"Malo lažje diham, lažje hodim," je po nekajmesečni vadbi povedal Milan
Več mesecev je v Domu starejših občanov skupina stanovalcev vadija tai chi. Sodelovali so namreč v evropskem projektu Wushu Elixir, ki želi popularizirati to kitajsko veščino gibanja in predstaviti njene blagodejne učinke na ohranjanje vitalnosti starejših. Za kakšno veščino gre, kako so potekale vadbe in kako se po nekaj mesecih počutijo tisti, ki so se seznanili s to kitajsko veščino gibanja? Pred mikrofon smo povabili 5 stanovalcev Doma starejših občanov Fužine, tamkajšnjo fizioterapevtko Sandro Nemec in Aleksandra Žejna, vaditelja te veščine iz Slovenskega društva tai ji quan.
Tai chi, če to staro kitajsko veščino gibanja poimenujemo z na zahodu najbolj uveljavljenim imenom, oz. tai ji quan, če bi bili bolj natančni, pri nas najbolj poznamo iz filmov – ko starejši ljudje v parkih izvajajo počasne, a povezane gibe. In začne se res tako, čeprav poznamo različne stile, vrste in vadbe, tudi bolj borilne in z orodji. Tai ji je primeren skoraj za vsakogar – ne glede na starost in telesno pripravljenost, prinaša pa kar nekaj blagodejnih vplivov – boljše ravnovesje, samozavest v koraku, mentalno kondicijo. Lotili so se ga tudi naši sogovorniki v Domu starejših občanov Fužine: Milan Gvozvanovič, Zora Bertoncelj, Ivica Plut, Ivana Solce in Helena Železnik.
889 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Več mesecev je v domu starejših občanov skupina stanovalcev vadila taj či. Sodelovali so namreč v evropskem projektu Wushu Elixir, ki želi popularizirati to kitajsko veščino gibanja in predstaviti njene blagodejne učinke na ohranjanje vitalnosti starejših. Za kakšno veščino gre, kako so šle vadbe in kako se po nekaj mesecih počutijo tisti, ki so se seznanili s to kitajsko veščino gibanja? Pred mikrofon smo povabili 5 stanovalcev doma starejših občanov Fužine, tamkajšnjo fizioterapevtko in vaditelja te veščine iz Slovenskega društva tai ji quan.
"Malo lažje diham, lažje hodim," je po nekajmesečni vadbi povedal Milan
Več mesecev je v Domu starejših občanov skupina stanovalcev vadija tai chi. Sodelovali so namreč v evropskem projektu Wushu Elixir, ki želi popularizirati to kitajsko veščino gibanja in predstaviti njene blagodejne učinke na ohranjanje vitalnosti starejših. Za kakšno veščino gre, kako so potekale vadbe in kako se po nekaj mesecih počutijo tisti, ki so se seznanili s to kitajsko veščino gibanja? Pred mikrofon smo povabili 5 stanovalcev Doma starejših občanov Fužine, tamkajšnjo fizioterapevtko Sandro Nemec in Aleksandra Žejna, vaditelja te veščine iz Slovenskega društva tai ji quan.
Tai chi, če to staro kitajsko veščino gibanja poimenujemo z na zahodu najbolj uveljavljenim imenom, oz. tai ji quan, če bi bili bolj natančni, pri nas najbolj poznamo iz filmov – ko starejši ljudje v parkih izvajajo počasne, a povezane gibe. In začne se res tako, čeprav poznamo različne stile, vrste in vadbe, tudi bolj borilne in z orodji. Tai ji je primeren skoraj za vsakogar – ne glede na starost in telesno pripravljenost, prinaša pa kar nekaj blagodejnih vplivov – boljše ravnovesje, samozavest v koraku, mentalno kondicijo. Lotili so se ga tudi naši sogovorniki v Domu starejših občanov Fužine: Milan Gvozvanovič, Zora Bertoncelj, Ivica Plut, Ivana Solce in Helena Železnik.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov