Terezija Zore je v Domu starejših občanov v Kamniku tri leta, je pa prav ta dom poznala že prej, saj je kar 20 let vodila pogovorno skupino za samopomoč. Srečevali so se ob nedeljah, obujali so spomine in tudi veliko prepevali. Zdaj pa gospa Terezija sama uživa ob dejavnostih v Domu.

Gospa Terezija Zore je v preteklih letih v tem Domu vodila pogovorno skupino za samopomoč

Gospa Terezija Zore je v Domu starejših občanov v Kamniku tri leta, je pa prav ta dom poznala že prej, saj je kar 20 let vodila pogovorno skupino za samopomoč. Srečevali so se ob nedeljah, obujali so spomine in tudi veliko prepevali. Zdaj pa gospa Terezija sama uživa ob dejavnostih v Domu.

»Že prej je bila v Domu moja sestra. Pa so me prosili, ali bi lahko vodila pogovorno skupino. V skupino so prihajale po večini ženske, na začetku sem se nekoliko bala, kako bo, vendar se je lepo razvilo. Spomnim se gospe, ki je med našim srečanjem dobila obiske in sploh ni želela zapustiti skupine. Sem jo komaj prepričala, da se tako ali tako kmalu spet vidimo in naj se le posveti obiskom. Ljudje se radi pogovarjamo.«

Potem je tako naneslo, da je gospa Terezija prišla v ta Dom kot stanovalka. Sicer nikoli ni razmišljala o tem, ampak se je hitro navadila.

»Vsak dan znova me razveseljuje petje. Tukaj živi tudi ena slepa gospa, s katero radi zapojeva skupaj. Ko grem mimo njene sobe, vedno pokukam, ali je v sobi. In potem zapojeva. Že v šoli sem rada pela in deklamirala, tudi oče in mama sta bila cerkvena pevca.«

Gospa Terezija se velikokrat spomni svojega otroštva in mladih dni, saj se je oče po smrti prve žene poročil drugič in tako je bilo v družini kar 13 otrok, gospa Terezija je najmlajša.