Gospa Kazimira Lužnik je tista svetlolasa gospa, ki s širokim nasmehom in visoko dvignjenimi rokami priteče v cilj vsakega maratona ali drugega teka, ki se ga udeleži. Je tista gospa, ki je letos dopolnila 85 let, pa zdaj že odšteva dneve do Ljubljanskega maratona. Na vrtu ima hišico za svoje pokale, saj se tekmovanj udeležuje že skoraj 40 let. Življenje jo je iz Kanala ob Soči pripeljalo v Slovenj Gradec, kjer sta bila z možem Milošem zaposlena v tamkajšnji bolnišnici, s štirimi otroki pa preživljala športno in glasbeno obarvan prosti čas. Danes, ko sta že v lepih letih, so dnevi zanju še vedno prekratki, gospa Kazimira poleg teka rada sede tudi za klavir in vodi pevski zbor.

Kazimira Lužnik, 85-letna maratonka, ki rada sede tudi za klavir: Dnevi gredo tako hitro, da jih moramo izkoristiti

Gospa Kazimira Lužnik je tista svetlolasa gospa, ki s širokim nasmehom in visoko dvignjenimi rokami priteče v cilj vsakega maratona ali drugega teka, ki se ga udeleži. Je tista gospa, ki je letos dopolnila 85 let, pa zdaj že odšteva dneve do Ljubljanskega maratona. Na vrtu ima hišico za svoje pokale, saj se tekmovanj udeležuje že skoraj 40 let. Življenje jo je iz Kanala ob Soči pripeljalo v Slovenj Gradec, kjer sta bila z možem Milošem zaposlena v tamkajšnji bolnišnici, s štirimi otroki pa preživljala športno in glasbeno obarvan prosti čas. Danes, ko sta že v lepih letih, so dnevi zanju še vedno prekratki, gospa Kazimira poleg teka rada sede tudi za klavir in vodi pevski zbor.

Tudi letos se veselim Ljubljanskega maratona. Zdaj ne hodim več zaradi rezultata, ampak zaradi vzdušja. Toliko veselih ljudi na enem mestu težko srečaš. Le enkrat sem spustila maraton v Ljubljani, takrat sem šla tečt v New York. Tekačem je motivacija cilj, ki se ga vedno veselimo, srečni smo, če pritečemo brez poškodb, potem pa se že veselimo naslednjega tekmovanja.

Gospa Kazimira se je prvič udeležila maratona pri 47. letih, tekla je mali maraton v Radencih. Vse od takrat se tekmovanj redno udeležuje. V teku neizmerno uživa, pravi, da se počuti svobodno kot ptiček, ki leti po zraku.

Sicer pa izhajam iz glasbene družine Nanut. Tudi moja prva služba v Slovenj Gradcu je bilo poučevanje klavirja v glasbeni šoli, po dveh letih pa sem se zaposlila v bolnišnici kot višji rentgenski tehnik. Moj mož Miloš je bil pediater na tamkajšnjem otroškem oddelku, ki so ga odprli prav z njegovim prihodom.

V Slovenj Gradcu sta že od leta 1958, gospa Kazimira pravi, da se je hitro navadila, saj ima rada sneg, tudi smučala je rada. Za šport je navdušila tudi svoje otroke in prav tako svojih devet vnukov, po očetu oziroma dedku pa imajo radi medicino.

Že dolgo vodim ženski pevski zbor, praznovale smo že 30 letnico, pripravljamo se na novembrski koncert koroških narodnih pesmi. Izjemno rada pa zaigram orgle v cerkvi, pravim, da so kraljica vseh glasbil. Doma sedem za klavir prav vsak dan, da ohranjam gibčne prste.

Gospa Kazimira je hvaležna Jasmini Kozina Praprotnik, da je njeno življenje popisala v knjigi z naslovom Kazimira -biografski roman o deklici, ki se ni pustila postarati. V njej najdemo zanimive fotografije in pesmi izpod Kazimirinega peresa.