Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gospa Ljudmila Urbancl ima glasbo rada že vse življenje, a za učenje instrumenta nikoli ni bilo niti časa, še manj pa priložnosti. Svojo ljubezen do glasbe je uresničevala s petjem v zboru. V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kamor je prišla pred letom dni, je po bolezni lepo okrevala in se hitro vključila v dejavnosti. Bila pa je povsem presenečena, ko se je izkazalo, da njena dolgoletna želja sploh ni neuresničljiva. Gospa Milka, kakor jo kličejo, je zdaj prepričana, da za nobeno stvar zares nikoli ni prepozno. V Slovenj Gradcu jo je obiskala Lucija Fatur.
Ljudmili Urbancl se je v Koroškem domu starostnikov uresničila dolgoletna želja
Gospa Ljudmila Urbancl si je vse življenje želela učiti igranja na klavir, a za to nikoli ni bilo niti časa, še manj pa priložnosti. Svojo ljubezen do glasbe je uresničevala s petjem v zboru. V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kamor je prišla pred letom dni, je po bolezni lepo okrevala in se hitro vključila v dejavnosti. Bila pa je povsem presenečena, ko se je izkazalo, de njena želja po učenju klavirja sploh ni neuresničljiva. Sicer je najprej razmišljala o učenju kitare, a na koncu se je odločila z klavir. Enkrat tedensko prihaja profesorica, s katero se učita tudi glasbeno teorijo. Gospa Milka, kakor jo kličejo, je zdaj prepričana, da za nobeno stvar zares nikoli ni prepozno.
V dom sem prišla po možganski kapi, bilo mi je težko. S pomočjo fizioterapevtov v zdravilišču in tukaj sem si dobro opomogla. Spet hodim, odlično se počutim. zato sem se tudi hitro vključila v dejavnosti. Prav kmalu sem izrazila tudi dolgoletno željo – da bi se naučila igrati na klavir. Ravno v domu so mi namreč dopovedali, da nikoli ni prepozno! Najprej sem mislila, da se šalijo, ampak je res prišla profesorica!
Gospa Milka se uči tudi glasbeno teorijo. S svojim napredkom je zelo zadovoljna.
Ugotavljam pa, kako priden mora biti glasbenik. Vaja, vaja in še enkrat vaja. Krepiti moraš prste, brati note, ponavljati melodijo. Zdaj igram že z obema rokama. Glasba me sprošča, zapolni mi čas, če sem slabe volje, samo sedem za klavir in vse je drugače. Včasih zraven tudi kaj zapojem. Sem pa tukaj že nastopala ob 11-letnici doma.
Sicer je bila profesorica ekonomskih predmetov, v pokoju je 28 let.
Dijake je bilo kar težko pripravit, da se jim predmeti niso zdeli dolgočasni. Moram pa reči, da so me moji dijaki obiskali tudi že v domu. V pokoj sem šla kar rada, čeprav sem še deset let delala pogodbeno.
V domu se dobro počuti, predvsem jo razveseljuje, da ljudje spremljajo dogajanje doma in po svetu. Zares nikoli pa si ni mislila, da bo v teh letih prvič zaigrala klavir.
883 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Ljudmila Urbancl ima glasbo rada že vse življenje, a za učenje instrumenta nikoli ni bilo niti časa, še manj pa priložnosti. Svojo ljubezen do glasbe je uresničevala s petjem v zboru. V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kamor je prišla pred letom dni, je po bolezni lepo okrevala in se hitro vključila v dejavnosti. Bila pa je povsem presenečena, ko se je izkazalo, da njena dolgoletna želja sploh ni neuresničljiva. Gospa Milka, kakor jo kličejo, je zdaj prepričana, da za nobeno stvar zares nikoli ni prepozno. V Slovenj Gradcu jo je obiskala Lucija Fatur.
Ljudmili Urbancl se je v Koroškem domu starostnikov uresničila dolgoletna želja
Gospa Ljudmila Urbancl si je vse življenje želela učiti igranja na klavir, a za to nikoli ni bilo niti časa, še manj pa priložnosti. Svojo ljubezen do glasbe je uresničevala s petjem v zboru. V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kamor je prišla pred letom dni, je po bolezni lepo okrevala in se hitro vključila v dejavnosti. Bila pa je povsem presenečena, ko se je izkazalo, de njena želja po učenju klavirja sploh ni neuresničljiva. Sicer je najprej razmišljala o učenju kitare, a na koncu se je odločila z klavir. Enkrat tedensko prihaja profesorica, s katero se učita tudi glasbeno teorijo. Gospa Milka, kakor jo kličejo, je zdaj prepričana, da za nobeno stvar zares nikoli ni prepozno.
V dom sem prišla po možganski kapi, bilo mi je težko. S pomočjo fizioterapevtov v zdravilišču in tukaj sem si dobro opomogla. Spet hodim, odlično se počutim. zato sem se tudi hitro vključila v dejavnosti. Prav kmalu sem izrazila tudi dolgoletno željo – da bi se naučila igrati na klavir. Ravno v domu so mi namreč dopovedali, da nikoli ni prepozno! Najprej sem mislila, da se šalijo, ampak je res prišla profesorica!
Gospa Milka se uči tudi glasbeno teorijo. S svojim napredkom je zelo zadovoljna.
Ugotavljam pa, kako priden mora biti glasbenik. Vaja, vaja in še enkrat vaja. Krepiti moraš prste, brati note, ponavljati melodijo. Zdaj igram že z obema rokama. Glasba me sprošča, zapolni mi čas, če sem slabe volje, samo sedem za klavir in vse je drugače. Včasih zraven tudi kaj zapojem. Sem pa tukaj že nastopala ob 11-letnici doma.
Sicer je bila profesorica ekonomskih predmetov, v pokoju je 28 let.
Dijake je bilo kar težko pripravit, da se jim predmeti niso zdeli dolgočasni. Moram pa reči, da so me moji dijaki obiskali tudi že v domu. V pokoj sem šla kar rada, čeprav sem še deset let delala pogodbeno.
V domu se dobro počuti, predvsem jo razveseljuje, da ljudje spremljajo dogajanje doma in po svetu. Zares nikoli pa si ni mislila, da bo v teh letih prvič zaigrala klavir.
Naš tokratni sogovornik, gospod Radovan Lango, pripoveduje zanimive zgodbe svojega življenja. Pravnika po izobrazbi zanima še marsikaj drugega, na primer zelo blizu mu je psihologija. Ima lepe spomine na vojsko, ni pa se mu težko spominjati tudi tistih manj prijaznih obdobij življenja.
Domžalska Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa praznuje 25 let. Ob tej priložnosti so sinoči v prostorih Galerije Domžale odprli fotorazstavo, na prehojeno pot pa se bosta v tokratni oddaji ozrla Marjan Ravnikar in ena od mentoric.
Naš današnji sogovornik prof. dr. Marjan Pajntar je eden tistih ljudi, ki nikoli zares ne počivajo. Predvsem pa vse, kar počne, počne zares z veseljem. Pred slabima dvema mesecema je praznoval lep življenjski jubilej - 90 let. Specialist in profesor ginekologije in porodništva, zdravstveni svetnik, diplomirani psiholog in terapevt medicinske hipnoze se lahko pohvali z večdesetletnim delom, posvečenim porodnicam in njihovi bolečini. Začetnik obvladovanja bolečine s hipnozo, avtor ali soavtor več kot 350 znanstvenih in strokovnih člankov ter avtor knjige Nosečnost in vodenje poroda, je bil vodja porodniškega oddelka v kranjski bolnišnici za ginekologijo in porodništvo, 10 let je vodil tudi službo za raziskovalno delo na ljubljanski ginekološki kliniki. Je soustanovitelj evropske sekcije Mednarodnega združenja za hipnozo, zdaj neodvisne Evropske zveze za hipnozo. Vodil je projekt Kakovost v zdravstvu v Sloveniji v okviru Zdravniške zbornice. O vsem tem pripoveduje z veseljem, optimizmom in dobro voljo.
V tokratni oddaji smo spoznali gospo Bredo Zužič Žerjal. Prihaja iz Kopra in že vse življenje goji ljubezen do tujih jezikov. Ima tudi radijsko izkušnjo, saj je nekaj časa prevajala in brala stanje na cestah in mejnih prehodih ter vreme na Jadranu.
Dom upokojencev Kranj je spomladi postal nov dom tudi za našega tokratnega sogovornika. Pravzaprav ima gospod Vinko Gartnar zanimivo zgodbo. Da se je nad življenjem v domu starejših navdušil že pred upokojitvijo, namreč ni naključje. Prav sem je namreč hodil v službo - bil je kuhar.
V današnji oddaji Storž boste spoznali Benjamina Žnidaršiča, ki je izredno ustvarjalen človek in dejaven v skupnosti. Je predsednik Društva paraplegikov Istre in Krasa, pa tudi slikar, ki slika z usti, pesnik in pisatelj. Je tetraplegik, ki je na invalidskem vozičku že več kot 30 let. Pravi, da je življenje dar, ki ga je treba popolnoma izkoristiti, in da se ne smeš zapirati v svoj svet. Po 33 letih v pokoju se je letos znova zaposlil. Z Benjaminom Žnidaršičem se je pogovarjala Petra Medved.
Edvarda Kladnika v ljubljanski četrtni skupnosti Šentvid poznajo vsi. Še ko je bil zaposlen, ga je zanimalo toliko stvari, da nikoli ni prav veliko počival. Odkar je upokojen, pa se je posvetil svojim konjičkom. Izhaja namreč iz glasbene družine iz okolice Šoštanja in čeprav ni nikoli hodil v glasbeno šolo, ljubiteljsko zaigra skoraj na kateri koli instrument. V svoji prostorni in urejeni kleti hrani okoli 150 citer. Ni le zbiratelj, pač pa tudi restavrator, profesionalno pa je bil inovator. Pot do rešitev tehničnih problemov je zanj skoraj tako preprosta in premočrtna, kot je bila pot od doma v ljubljanski Litostroj. Po njegovi kleti se je z njim sprehodila Cirila Štuber.
Tokrat bo, vsaj za nekatere, naša gostja gospa, ki je več kot tri desetletja pred našimi radijskimi mikrofoni, pa tudi s TV-ekrana, nagovarjala številne poslušalce in gledalce. Številni ste se ob njeni pomoči prebujali zgodaj zjutraj ali bedeli pozno v noč. Gospo Menči Klančar, našo dolgoletno sodelavko, je obiskala in pred mikrofon povabila Karmen Štrancar Rajevec.
Naša tokratna gostja je univerzitetna diplomirana strojna inženirka in je kar 34 let v srednji tehniški šoli v Trbovljah poučevala strokovne predmete. Je tudi avtorica in soavtorica delovnih zvezkov za mehaniko, državna nagrajenka za življenjsko delo v srednjem šolstvu in soustanoviteljica S.O.S. šole. Izredno rada ima matematiko. Gostja Lucije Fatur je gospa Alenka Knez.
Gospod Leopold Rogelj ima zanimivo življenjsko zgodbo. Rojen na Uncu pri Rakeku se je izučil kar za tri poklice. Športnik po duši se je s to dejavnostjo ukvarjal vse življenje in tudi v Domu upokojencev Kranj, kjer zdaj živi, na nakaj športnih uric ni pozabil. Zadnje čase ga sicer pesti bolezen, a ostaja optimistično razpoložen. Z Lucijo Fatur sta začela pogovor o tem, kakšna je bila pot od Unca pri Rakeku do Kranja.
Gospa Ana Šimunovič je v Dom upokojencev Kranj prišla pred letom dni. Hitro se je vživela v vsakodnevne dejavnosti, s čim pa si še krajša čas, boste izvedeli v prihodnjih minutah. Luciji Fatur je najprej povedala, da je v dom prišla zaradi težav po padcu.
Na prvi šolski dan bomo v Storžu odprli še ena študijska vrata – vrata Univerze za tretje življenjsko obdobje. Trije gostje bodo predstavili novosti v novem študijskem letu, ki se sicer začne oktobra, podrobneje pa bomo spoznali dva programa – glasbeno umetnost in računalniško izobraževanje. Kako izbrati pravi program, do kdaj se lahko prijavite, kje vse po Sloveniji so lokacije Univerze za tretje življenjsko obdobje?
Gospod Dušan Hvala je svoja službena leta sicer začel prav v naši radijski hiši, kot violinist, vendar ga je kot arhitekta pot kasneje zanesla v povsem druge smeri. Da je povsod lepo, doma pa najlepše, se strinja, v pogovoru z Lucijo Fatur pa naniza še marsikateri utrinek iz svojega življenja.
Tokratno oddajo ste oblikovali poslušalke in poslušalci. Druga polovica avgusta nam ne prinaša tako zelo vročih dni, kot smo jih bili deležni mesec dni prej, vendarle poletje še vztraja, hladimo se vsak po svoje. Kako ste to vroče poletje preživeli vi? Ste morda našli kakšen še posebej hladen kotiček? Kaj počnete poleti, se veselite jeseni?
Gospa Sonja Lah je poklic učiteljice opravljala z največjim veseljem in zavzetostjo. Pravi, da je vedno poiskala stik s starši, če se je kaj zapletlo. Šolstvo jo še vedno zanima in spremlja dogajanje in spremembe tudi zdaj, ko sedem let živi v Pegazovem domu v Rogaški Slatini.
Gospa Marija Bonča je v Pegazov dom, dom za starejše v Rogaški Slatini, prišla pred skoraj natanko štirimi leti, prvega avgusta. Z zanimanjem opazuje, kaj se v Rogaški Slatini dogaja s turizmom, saj je bila vse življenje tudi sama del tega, oddajala je sobe z zajtrkom. Gostom je posvetila ves svoj čas, a ker je delo opravljala s srcem, ni bilo težko. S terase Pegazovega doma lahko vidi svojo hišo, svoj dom.
"Ko ti stekleni prah zleze med prste, se ga nikoli več ne znebiš," slikovito opiše svojo ljubezen do stekla dolgoletni direktor Steklarne Rogaška, gospod Jože Pelko. V steklarni je preživel kar 37 let. Veliko spominov na tista leta nosi v sebi in rad pripoveduje o njih. Pove tudi, da smo steklene izdelke včasih bolj cenili. Zdaj prebiva v Pegazovem domu v Rogaški Slatini, ki je prvi dom starejših novejše generacije s konceptom gospodinjskih skupin.
V teh dneh je Celje v znamenju gasilcev. Knežje mesto namreč gosti tekmovalce Gasilske olimpijade, največjega gasilskega dogodka pri nas - združuje namreč kar 198 ekip iz skoraj 200 držav. Jože Berlec ima za sabo bogato gasilsko zgodovino. Tudi nazivov je v vseh letih nabral kar nekaj: bil je poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, pa tamkajšnje gasilske zveze in regije Ljubljana 3, bil je podpredsednik Gasilske Zveze Slovenije in namestnik poveljnika GZS. Prav tako je bil predsednik Komisije za tehniko, s katero so izpeljali tipizacijo gasilske opreme - vozila morajo biti namreč natančno tipizirana. Bil je tudi pobudnik prvega gašenja s helikopterjem avgusta 1992. Danes upokojeni inženir strojništva pa je bil nekaj časa tudi predsednik Komisije za tekmovanja in so mu zato, kot pravi, tekmovanja še posebej blizu. Tokratna olimpijada je namreč zanj že deseta po vrsti.
Dom ob Savinji v Celju ponuja prijetno bivanje starejšim in je, kot pravijo, Dom povezanih ljudi. To potrjuje tudi naš današnji sogovornik, gospod Franc Podgoršek. V Domu je našel družbo, pestro dogajanje, pa tudi mir, če ga potrebuje. Včasih pa tudi čas za spomine.
Gospod Franjo Čevnik ima veliko spominov. Kako tudi ne, saj se mu leta nad 90 lepo dodajajo. Najbolj ga je zaznamovala druga svetovna vojna, z ljubeznijo pa se spominja družinskega življenja. Zdaj živi v Domu ob Savinji v Celju, ob koncu pogovora pa je ugotovil, česa vsega ni povedal - kako aktiven je bil v samostojni Sloveniji. A o tem ob drugi priložnosti.
Neveljaven email naslov