Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gospa Maja Gregorič se je na življenje v koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu že dodobra navadila, kot tudi na to, da zaradi invalidskega vozička ne more povsod, kamor bi si še želela. A našla je veliko stvari, ki jo razveseljujejo – v zadnjem času je to predvsem učenje francoščine. Pravzaprav nadaljevanje učenja in izpopolnjevanje znanja jezika. Rada namreč počne stvari, ki človeka izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z Majo Gregorič se je pogovarjala Lucija Fatur.
Maja Gregorič: Ne želim, da mi čas samo mine
Gospa Maja Gregorič se je na življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu že dodobra navadila, v Dom je namreč prišla pred tremi leti in pol. A našla je mnogo stvari, ki jo razveseljujejo – v zadnjem času je to predvsem učenje francoščine. Pravzaprav nadaljevanje učenja in izpopolnjevanje znanja jezika. Rada namreč počne stvari, ki človeka izpopolnjujejo in dopolnjujejo.
Ko prideš v dom, si v bistvu nebogljen, prepuščen bolj kot ne sam sebi. Šele čez čas začneš razmišljati o tem, kako bi koristno uporabil čas, ki ga imaš seveda veliko. Sama sem potrebovala kar leto dni, navajala sem se na dom in na to, da sem zaradi tega, ker sem na vozičku, nekoliko omejena z gibanjem. Zelo sem si želela na učenje francoščine, ki sem se je sicer že učila, ker pa je bilo treba hoditi izven doma, so mi z organizacijo ogromno pomagali moji nekdanji učenci.
Gospa Maja je bila zato nemalo presenečena, ko so tečaj francoščine omogočili v Domu.
Neizmerno sem hvaležna naši direktorici! Nabrala se nas je lepa skupina z najrazličnejšim predznanjem. Krasno se imamo!
Na starost, pravi gospa Maja, se človek spomni na stvari, ki jih v življenju ni uresničil.
Vendar marsikaj lahko nadoknadimo. Gremo v gledališče, na kakšno potovanje, kar pač vsak zmore. Žal sem sama na vozičku, zato si poti ne morem privoščiti. Rada pa pogledam potopisne oddaje. Ne želim pa delati nečesa samo zato, da mi mine čas. Rada se izpopolnjujem, se česa novega naučim. Za tovrstno izobraževanje pa res nikoli ni prepozno.
890 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Maja Gregorič se je na življenje v koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu že dodobra navadila, kot tudi na to, da zaradi invalidskega vozička ne more povsod, kamor bi si še želela. A našla je veliko stvari, ki jo razveseljujejo – v zadnjem času je to predvsem učenje francoščine. Pravzaprav nadaljevanje učenja in izpopolnjevanje znanja jezika. Rada namreč počne stvari, ki človeka izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z Majo Gregorič se je pogovarjala Lucija Fatur.
Maja Gregorič: Ne želim, da mi čas samo mine
Gospa Maja Gregorič se je na življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu že dodobra navadila, v Dom je namreč prišla pred tremi leti in pol. A našla je mnogo stvari, ki jo razveseljujejo – v zadnjem času je to predvsem učenje francoščine. Pravzaprav nadaljevanje učenja in izpopolnjevanje znanja jezika. Rada namreč počne stvari, ki človeka izpopolnjujejo in dopolnjujejo.
Ko prideš v dom, si v bistvu nebogljen, prepuščen bolj kot ne sam sebi. Šele čez čas začneš razmišljati o tem, kako bi koristno uporabil čas, ki ga imaš seveda veliko. Sama sem potrebovala kar leto dni, navajala sem se na dom in na to, da sem zaradi tega, ker sem na vozičku, nekoliko omejena z gibanjem. Zelo sem si želela na učenje francoščine, ki sem se je sicer že učila, ker pa je bilo treba hoditi izven doma, so mi z organizacijo ogromno pomagali moji nekdanji učenci.
Gospa Maja je bila zato nemalo presenečena, ko so tečaj francoščine omogočili v Domu.
Neizmerno sem hvaležna naši direktorici! Nabrala se nas je lepa skupina z najrazličnejšim predznanjem. Krasno se imamo!
Na starost, pravi gospa Maja, se človek spomni na stvari, ki jih v življenju ni uresničil.
Vendar marsikaj lahko nadoknadimo. Gremo v gledališče, na kakšno potovanje, kar pač vsak zmore. Žal sem sama na vozičku, zato si poti ne morem privoščiti. Rada pa pogledam potopisne oddaje. Ne želim pa delati nečesa samo zato, da mi mine čas. Rada se izpopolnjujem, se česa novega naučim. Za tovrstno izobraževanje pa res nikoli ni prepozno.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov