Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.
Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.
Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.
Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.
Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.
890 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.
Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.
Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.
Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.
Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco. Domačijo predstavljamo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jožica Rogelj iz Novega mesta ima rada naravo, druženje, hribe, tek in športna tekmovanja. Srečate jo lahko na istrskem in ljubljanskem maratonu ter na gorskem maratonu štirih občin v Podbrdu. Njeno vodilo je, da se v starosti človek ne sme zapustiti. Kljub sedemdesetim je v njej še vedno tekmovalni duh. Zakaj vse svoje tekmovalne uspehe tudi zabeleži, pa boste med drugim izvedeli v četrtkovi oddaji Storž na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gost današnje oddaje je še vedno aktiven upokojenec, sicer pa nekdanji direktor Lesnine. Pravi, da ni človek hobijev, zato se je vključil v prostovoljno delo, pomagal je npr. pri organiziranju pro-bono zdravstvene ambulante za bolnike brez zavarovanja. Nekaj svoje dejavnosti bo predstavil v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Magistrica Andrejka Fatur Videtič je juniorka med seniorji. Pred upokojitvijo pred tremi leti je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča. Po poklicu je zdravnica s specializacijo medicine dela, prometa in športa, delala pa je na področju poklicne rehabilitacije. Je tudi sodna izvedenka za medicino dela, prometa in športa. K svojemu aktivnemu življenju je dodala še novinarski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. O sebi in svojem delu bo pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Idilična južnoitalijanska pokrajina Cilento je skupek sedemdesetih vasi, razkropljenih med morjem in hribi. Med 60 tisoč prebivalci jih ima tisoč okoli sto let ali več. Povprečna starost domačinov presega italijansko povprečje za šest let, pri domačinkah pa celo za osem in se zaenkrat ustavlja pri 92-ih. Po najnovejših ugotovitvah znanstvenikov naj bi se skrivnost dolgoživosti skrivala – v črevesju. Ali je to res, se je vprašal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki se je odpeljal v Cilento, se tam srečal s stoletniki in znanstveniki ter posnel tokratno oddajo Storž.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je prisotna že 33 let in v nacionalno mrežo povezuje 52 univerz po Sloveniji, deluje tudi skupina »Dom, kultura bivanja, oprema in prenova«. Slušateljice in slušatelji se posvečajo prilagoditvam v domačem okolju, oblikovali so tudi kriterije za prepoznavanje kritičnih in potencialno problematičnih mest v stanovanju, opozarjajo na najbolj kritična mesta v vsakem domu. Da bomo zdravi in varni v svojem domu, smo v tokratno oddajo povabili nekatere slušateljice omenjene študijske skupine.
ANA GOLOB izhaja iz delavske družine, v kateri je bila najstarejša od šestih otrok. Želela je postati učiteljica, a zaradi pomanjkanja denarja si te želje žal ni mogla uresničiti. Je pa vsak prosti trenutek izkoristila za branje in si tako širila obzorja. Kot stanovalka Doma starejših občanov Fužine se je z veseljem vključila v projekt Lahkonočnice, o katerem in še o marsičem drugem pripoveduje v tokratni oddaji.
Gospa Veronika Konec je v Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah prišla pred letom dni. Za bivanje v domu se je odločila sama in je, kot pravi, navdušena. Spoznala je veliko novih ljudi, dogajanje v domu pa ji popestri prav vsak dan. V pogovoru bomo izvedeli tudi nekaj drobtinic iz njenega življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov