Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.
Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.
Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.
Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.
Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.
883 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.
Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.
Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.
Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.
Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.
V tokratnem Storžu se bomo lahko prepričali, da upokojitev ne pomeni vselej delovnega in ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno - tretje življenjsko obdobje je lahko izvrstna priložnost za uresničevanje ciljev, ki jih pred tem zaradi službenih obveznosti ni bilo mogoče doseči. Gospa Meta Lahdenmäki se je v petih letih, odkar je v pokoju, v celoti posvetila svoji ljubezni, ki jo spremlja že od mladih nog - slikarstvu. Idiličen dom na Gorenjskem ji nudi prijetno in varno okolje, v katerem lahko nemoteno ustvarja, prosti čas, ki ga ima po upokojitvi, pa ji ob tem pride še kako prav, je med drugim povedala Juretu Čepinu.
Nekateri že v obdobju službe, kljub temu, da jih delo veseli, z nekakšno nestrpnostjo pričakujejo upokojitev. V tem obdobju marsikdo vendarle najde več časa za uresničevanje svojih želja, za katere prej ni bilo časa ali možnosti. Gospa Alenka Steindl (izg. štajndl) izkoristi in uživa prav vsak dan svoje upokojitve, zdaj že 14. leto. Napisala je celo dve knjigi, sicer pa je ekonomistka, nazadnje je delala kot pomočnica direktorja, je za začetek povedala Luciji Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V današnji oddaji Storž predstavljamo Simbiozo Giba, ki bo do nedelje potekala na skoraj 200 lokacijah po Sloveniji. Glavni namen je starejše spodbuditi k rekreaciji s pomočjo mladih, ki bi jim na prijazen način predstavili različne nove vadbe. Ana Skrt se je v začetku tedna pomešala med aktivne starostnike in pripravila oddajo Storž.
Tokrat bomo gostili kar tri sogovornike. Marijo Cizelj in Marijo Močnik, ki sta že dolga leta slušateljici različnih učnih programov za starejše, postali pa sta tudi mentorici, ter doktorja Arneta Bratkiča, ki vodi skupino slušateljev o globalnih spremembah. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Dejavno staranje daje starejšim možnost, da uresničujejo svoje potenciale in dejavno sooblikujejo svoje okolje. Kako torej lahko starejši ostanejo v celoti vključeni v družbo tudi po upokojitvi? Kako je mogoče omiliti negativne in pozitivne stereotipe o starejših? Kako lahko film pripomore k temu cilju? Cilj projekta CINAGE je prispevati k izboljševanju možnosti vseživljenjskega učenja za starejše, pri čemer se evropski film uporablja kot metodo. Projekt CINAGE bomo predstavili v tokratnem STORŽ-u.
oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov