Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.
Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.
Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.
Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.
Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.
883 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.
Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.
Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.
Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.
Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva do dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja ter rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospo Mirjano Borčič so podobe filmskega platna osvojile za vse življenje. Danes, ko šteje dobrih 96 let, še vedno z žarom v očeh pripoveduje o srečanju s filmom, z umetniki, režiserji. Diplomirala je iz ruščine in srbohrvaščine, kot vodja filmske vzgoje pa je v Pionirskem domu vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala je otroško in mladinsko ustvarjalnost. Delovala je v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi po projekcijah filmov za seniorje v ljubljanskem Kinodvoru. Poleg številnih zapisov je pred osmimi leti objavila knjigo Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Gospa Mirjana Borčič je v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla le majhen drobec iz svojega bogatega filmskega življenja, leta pa je ne ovirajo, da ne bi bila še vedno dejavna.
Gospoda Rajka Rekanoviča vsi kličejo kar Ramo. Ima pestro življenjsko zgodbo, ki jo je rad podelil z nami, prav tako kot rad podeli naokrog tudi svojo dobro voljo. Loti se veliko dejavnosti, saj je prav zato tudi prišel v Dom upokojencev Domžale, da mu ne bo dolgčas in da bo v družbi svoje generacije, kot je povedal Luciji Fatur v pogovoru prav ob koncu lanskega leta in dodal, da je v domu šele kratek čas. .
Dom upokojencev Domžale je zadnja leta dom gospe Ivane Koželj. Čeprav jo vse življenje spremlja bolezen, ni bila nikoli črnogleda, ves čas je v prihodnost zrla z optimizmom in še danes je tako. V pogovoru z Lucijo Fatur je gospa Ivana Koželj najprej povedala, kako to, da je prav v tem domu v Domžalah.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes bo naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa boste izvedeli v naslednjih minutah.
Sam pravi, da je njegova življenjska pot sestavljena iz dveh obdobij: mladostnega, v katerem je imel prednost nogomet, in drugega, poslovnega, zdaj že več kot petdeset let posvečenega vinu. Bil je prvi lastnik zasebnega podjetja na Slovenskem v Jugoslaviji, ki se ukvarja s pridelavo penine po klasični metodi. Uradno se je upokojil prvega dne novega tisočletja, a še vedno ostal dejaven. Toliko, da mu je pred kratkim s skupino sodelavcev prvič uspelo pridelati penino brez žvepla. Pred dnevi je praznoval enainosemdeseti rojstni dan. Magistra agronomije, enologa in vrhunskega vinarja Janeza Isteniča smo povabili v zadnjo letošnjo oddajo Storž. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.
Knjige, ročna dela in druženje so dejavnosti, ki gospe Kristini Ivančič zapolnjujejo dneve v Domu upokojencev Domžale. Pravi, da se človek nehote spominja preteklosti, a življenje gre naprej. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjali tudi o mladosti, zaznamovani z boleznijo, pa o prijetnih službenih letih in o iztekajočem se letu.
Gospa Olga Andjelkovič ima, kot prava upokojenka, zapolnjene prav vse dneve. S čim vse se ukvarja, boste izvedeli v naslednjih minutah, med drugim se lahko pohvali tudi z letošnjo tretjo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije z naslovom Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni. Zbirali so kratke, resnične zgodbe, natečaj je bil namenjen starejšim od 60 let. Lucija Fatur je gospo Olgo Andjelković obiskala prav na dan, ko je prvič to zimo močno snežilo.
Gospo Majo Gregorič smo v naši oddaji že spoznali, živi v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Vedno pripravljena na pogovor, predvsem pa optimistična, je prijetna sogovornica in tako sta tudi tokrat z Lucijo Fatur nekako zaokrožili leto, ki se izteka.
"Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni" je nosil naslov natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in vabil k sodelovanju starejše od 60 let. Zgodbe so zbirali čez poletje, najboljših deset pa nagradili. Prvonagrajenko smo v naši oddaji že spoznali, danes pa je Lucija Fatur v studio povabila gospo Tatjano Valetič, dobitnico druge nagrade.
Najprej je zapisovala veselo-žalostne zgodbe iz otroštva in mladosti, hudomušne prigode o ljudeh in krajih Poljanske doline, pregovore in modrosti. Zapisanega gradiva je bilo vse več in po treh letih je njena knjiga "na svitlo dana". Veseli se odzivov. Marica Mrak, 82-letna nekdanja učiteljica osnovnošolcev v Poljanski dolini, je polna energije, optimizma in znanja, ki ga vsak dan nadgrajuje in dopolnjuje z reševanjem križank in ugank, tudi na računalniku.
Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomin se ji prikradejo leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri covidu 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka.
V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti ali pa so ga že dopolnile. Med njimi je tudi Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah, ki je konec oktobra praznovala 109 let življenja. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje, po hiši še vedno hodi brez bergel ali palice, no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta spomni blaga bolečina v kolenu. Gospo Julijano Zakrajšek je na njenem domu obiskal Marko Škrlj.
S projektom "Zapišimo spomine" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar.
Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokrani oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, z Lucijo Fatur pa sta pogovor seveda začela pri aktualnem dogajanju.
"Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc.
Neveljaven email naslov