Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja veliko izzivov in zastavlja veliko vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? O tem bo tekla beseda v tokratni oddaji, pripravlja jo Lucija Fatur.

V Sloveniji še vedno veliko mladih ostaja pri starših

Stanovanjska in bivanjska problematika mladih predstavlja mnogo izzivov in zastavlja mnogo vprašanj. Mladi se dandanes težko stanovanjsko osamosvojijo, saj predstavlja nakup stanovanja izjemno težko rešljiv finančni zalogaj, najemnine so prav tako visoke. Je morda rešitev v medgeneracijskem sodelovanju, bi bila rešitev menjava stanovanj med generacijami? Lucija Fatur se je o rešitvah pogovarjala z Anjo Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije in Jožetom Dularjem iz Centra medgeneracijskih kooperativ.

Anja Fortuna: “Slovenija je preveč centralizirana in ima izredno slabo urejen javni prevoz, zato tudi tisti mladi, ki si svoje delovno mesto oz. življenje želijo ustvariti na podeželju, imajo problem zaradi drage gradnje in zbirokratiziranih postopkov. Statistično gledano so plače na podeželju nižje kot v mestih, zato je tudi dostop do posojil težji. Stanovanjski objekti, ki na podeželju že obstajajo, pa so v večini primerov potrebni temeljite obnove, kar prav tako predstavlja zelo velik finančni zalogaj. Tukaj je še velik obseg prekarnega dela med mladimi.

Jože Dular: Način življenja se je spremenil, generacije se osamosvajajo, zato vsaka generacija živi po svoje. Starejši živijo v prevelikih hišah, osamljeni, kar vpliva na zdravje in pogostnost hospitalizacije. Mi vidimo rešitev v medgeneracijskih naseljih. Tako bi lahko generacije spet med seboj sodelovale, čeprav bi bile prostorsko ločene.

Da bi prišlo do realizacije medgeneracijskih naselij, se mora aktivirati država z zakonodajo in politikami, ki bodo to spodbujale, meni Anja Fortuna. Jože Dular dodaja, da je stanovanjski fond v Sloveniji eden največjih v Evropi, žal pa je razdrobljen in rigiden. Starejši se težko ločijo od prevelikih hiš, te pa pogosto tudi za mlade niso primerne takšne, kot so.

Jože Dular: Svoj prostor bomo poskusili najti v stanovanjskem zakonu.

Anja Fortuna: Starejši so čustveno navezani na svoje nepremičnine in potrebujejo neko zagotovilo, da bo vse v redu, če se bodo odločili za spremembo. Potrebujemo tretji člen, ki bo uredil papirologijo in deloval kot garant.

Iniciativo bi lahko prevzela organizacijska oblika zadruge, ki bi opravila vse, česar ljudje sami ne bi zmogli. Zadruga bi lahko prevzela zgradbo in jo dala v najem drugim ter prevzela vse tehnične, pravne in druge zadeve. S tem bi bistveno povečali mobilnost med generacijami glede izrabe stanovanjskega fonda.

Predstavili so tudi načrt medgeneracijskega naselja v Škofljici kot pilotni projekt, pri katerem smo upoštevali izkušnje iz skandinavskih držav, še zlasti Finske, kjer so s podobnimi projekti prvi začeli. K sodelovanju so povabili študente arhitekture in njihovimi profesorji, ki so pripravili tri variante takega naselja, ki bodo lahko služile kot vzorec za druge podobne projekte.

Jože Dular: “Glavni problem, s katerim se srečujemo, je pridobitev zemljišča. Na strani občin ne vidimo prevelikega veselja.”

Anja Fortuna: “Mislim, da bomo hitro našli dovolj ljudi, ki bi želeli bivati v taki skupnosti. Pomembno je, da imajo ljudje različne možnosti bivanja in da lahko izberejo. Financiranje takih projektov je naloga države in lokalnih skupnosti.”