Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
883 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
V tokratnem Storžu se bomo lahko prepričali, da upokojitev ne pomeni vselej delovnega in ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno - tretje življenjsko obdobje je lahko izvrstna priložnost za uresničevanje ciljev, ki jih pred tem zaradi službenih obveznosti ni bilo mogoče doseči. Gospa Meta Lahdenmäki se je v petih letih, odkar je v pokoju, v celoti posvetila svoji ljubezni, ki jo spremlja že od mladih nog - slikarstvu. Idiličen dom na Gorenjskem ji nudi prijetno in varno okolje, v katerem lahko nemoteno ustvarja, prosti čas, ki ga ima po upokojitvi, pa ji ob tem pride še kako prav, je med drugim povedala Juretu Čepinu.
Nekateri že v obdobju službe, kljub temu, da jih delo veseli, z nekakšno nestrpnostjo pričakujejo upokojitev. V tem obdobju marsikdo vendarle najde več časa za uresničevanje svojih želja, za katere prej ni bilo časa ali možnosti. Gospa Alenka Steindl (izg. štajndl) izkoristi in uživa prav vsak dan svoje upokojitve, zdaj že 14. leto. Napisala je celo dve knjigi, sicer pa je ekonomistka, nazadnje je delala kot pomočnica direktorja, je za začetek povedala Luciji Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V današnji oddaji Storž predstavljamo Simbiozo Giba, ki bo do nedelje potekala na skoraj 200 lokacijah po Sloveniji. Glavni namen je starejše spodbuditi k rekreaciji s pomočjo mladih, ki bi jim na prijazen način predstavili različne nove vadbe. Ana Skrt se je v začetku tedna pomešala med aktivne starostnike in pripravila oddajo Storž.
Tokrat bomo gostili kar tri sogovornike. Marijo Cizelj in Marijo Močnik, ki sta že dolga leta slušateljici različnih učnih programov za starejše, postali pa sta tudi mentorici, ter doktorja Arneta Bratkiča, ki vodi skupino slušateljev o globalnih spremembah. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Dejavno staranje daje starejšim možnost, da uresničujejo svoje potenciale in dejavno sooblikujejo svoje okolje. Kako torej lahko starejši ostanejo v celoti vključeni v družbo tudi po upokojitvi? Kako je mogoče omiliti negativne in pozitivne stereotipe o starejših? Kako lahko film pripomore k temu cilju? Cilj projekta CINAGE je prispevati k izboljševanju možnosti vseživljenjskega učenja za starejše, pri čemer se evropski film uporablja kot metodo. Projekt CINAGE bomo predstavili v tokratnem STORŽ-u.
oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov