Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S staranjem prebivalstva se vse bolj odpirajo vprašanja bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zelo navezani na svoj dom nekateri še vedno s predsodki razmišljajo o domovih za starejše, po drugi strani je v domovih velika prostorska stiska. Zato je nujno razmišljati o alternativnih oblikah bivanja starejših in prav o tem govorimo v tokratni oddaji z Mašo Hawlina iz Zadrugatorja in dr. Boštjanom Kerblerjem z Urbanističnega inštituta.
Slovenci smo zelo navezani na svoj dom
S staranjem prebivalstva se vse bolj odpirajo vprašanja bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zelo navezani na svoj dom nekateri še vedno s predsodki razmišljajo o domovih za starejše, po drugi strani je v domovih velika prostorska stiska. Zato je nujno razmišljati o alternativnih oblikah bivanja starejših in prav o tem govorimo v tokratni oddaji z Mašo Hawlina iz zadruge Zadrugator in dr. Boštjanom Kerblerjem z Urbanističnega inštituta.
Največkrat si starejši kar najdlje želijo ostati doma, vsaj v naši kulturi je tako. Tisti, ki si to lahko privoščijo, se odločijo za oskrbovano stanovanje, nekateri gredo potem res v dom starejših, velikokrat pa se skrb prenese na potomce. – Maša Hawlina
V domovih za starejše lahko poskrbimo le za 5% starejše populacije. Ne poznamo pa nekega “mehkega” prehoda iz lastnega stanovanja v dom starejših, kot so v tujini zadruge, stanovanjske skupnosti in podobno.
V Sloveniji je tudi visok odstotek lastniških nepremičnin, po vojni so ljudje gradili in zato dom vidijo kot življenjski dosežek. Okolje nam predstavlja neko zbirko spominov in zato si želimo čimdlje ostati doma. Po eni strani nam to prinaša dobro počutje, zadovoljstvo, prinaša pa tudi nekatera tveganja. Navezanost je lahko dvorezen meč. – dr. Boštjan Kerbler
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
S staranjem prebivalstva se vse bolj odpirajo vprašanja bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zelo navezani na svoj dom nekateri še vedno s predsodki razmišljajo o domovih za starejše, po drugi strani je v domovih velika prostorska stiska. Zato je nujno razmišljati o alternativnih oblikah bivanja starejših in prav o tem govorimo v tokratni oddaji z Mašo Hawlina iz Zadrugatorja in dr. Boštjanom Kerblerjem z Urbanističnega inštituta.
Slovenci smo zelo navezani na svoj dom
S staranjem prebivalstva se vse bolj odpirajo vprašanja bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zelo navezani na svoj dom nekateri še vedno s predsodki razmišljajo o domovih za starejše, po drugi strani je v domovih velika prostorska stiska. Zato je nujno razmišljati o alternativnih oblikah bivanja starejših in prav o tem govorimo v tokratni oddaji z Mašo Hawlina iz zadruge Zadrugator in dr. Boštjanom Kerblerjem z Urbanističnega inštituta.
Največkrat si starejši kar najdlje želijo ostati doma, vsaj v naši kulturi je tako. Tisti, ki si to lahko privoščijo, se odločijo za oskrbovano stanovanje, nekateri gredo potem res v dom starejših, velikokrat pa se skrb prenese na potomce. – Maša Hawlina
V domovih za starejše lahko poskrbimo le za 5% starejše populacije. Ne poznamo pa nekega “mehkega” prehoda iz lastnega stanovanja v dom starejših, kot so v tujini zadruge, stanovanjske skupnosti in podobno.
V Sloveniji je tudi visok odstotek lastniških nepremičnin, po vojni so ljudje gradili in zato dom vidijo kot življenjski dosežek. Okolje nam predstavlja neko zbirko spominov in zato si želimo čimdlje ostati doma. Po eni strani nam to prinaša dobro počutje, zadovoljstvo, prinaša pa tudi nekatera tveganja. Navezanost je lahko dvorezen meč. – dr. Boštjan Kerbler
Upokojena višja bibliotekarka Marija Samec ljubezen do pisane besede in slovenskega jezika goji že od mladih let. Že nekaj časa poučuje književnost na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Če ste že kdaj obiskali spletno stran omenjene Univerze, ste naleteli tudi na njeno delo; ga. Marija bamreč sodeluje v skupini, ki ureja omenjeno spletno stran. Naša sogovornica med drugim poje v zboru, pripravlja projekte v sodelovanju z grosupeljsko Mestno knjižnico in sodeluje na dogodkih, kjer prebira in interpretira pripovedke iz grosupeljske krajine. Za Marijo Samec je zbiranje, zapisovanje in pripovedovanje slovenske ljudske zgodovine velika odgovornost, saj se dobro zaveda kako pomembno je ohranjanje spominov na stare običaje, ki bi sicer utonili v pozabo.
oddaja za starejše
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov