Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je postal 66. član prestižne mreže univerz Age - Friendly University Global Network, ki združuje Evropske univerze, prijazne do starosti prijaznih univerz in deluje na Dublinski mestni univerzi. Tako se tudi mariborski univerzi odpirajo priložnosti za sodelovanje upokojenih profesorjev v izobraževalnem in raziskovalnem procesu po upokojitvi. O članstvu v tej prestižni mreži pripoveduje vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru Peter Glavič.
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je postal član prestižne mreže univerz
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je postal 66. član prestižne mreže univerz Age – Friendly University Global Network, ki združuje Evropske univerze, prijazne do starosti prijaznih univerz in deluje na Dublinski mestni univerzi. Tako se tudi mariborski univerzi odpirajo priložnosti za sodelovanje upokojenih profesorjev v izobraževalnem in raziskovalnem procesu po upokojitvi. O članstvu v tej prestižni mreži pripoveduje vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru Peter Glavič.
Center smo ustanovili na pobudo zaslužnih profesorjev, ki želijo sodelovati na strokovnem področju in ohranjati znanje in sposobnosti ter pomagati Univerzi in družbi v celoti. Želimo izkoristiti znanje in sposobnosti upokojenih profesorjev, saj menimo da je to zanje, za nas dobro. Ostajamo aktivni in prinašamo družbi dodano vrednost. Znanje moramo izkoristiti, čakajo nas demografski problemi, leta 2050 bo 30% prebivalstva starejšega od 65 let, število starejših od 85 let pa naj bi se podvojilo.
Trenutno Center združuje 37 članov z različnih področij.
Sicer pa gre za mrežo starosti prijaznih unverz, največ članov je iz ZDA. Gre za široko skupino univerz različnih praks, nekatere imajo svoje fakultete za dejavno staranje. Organizirajo simpozije, posvetovanja v evropskem in svetovnem merilu, delajo pa tudi na različnih projektih. Smo prva država v tem delu Evrope, ki so jo sprejeli v svoje vrste. Združenje ima 10 načel starosti prijazne univerze, zavezali smo se, da jih bomo izpolnjevali.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je postal 66. član prestižne mreže univerz Age - Friendly University Global Network, ki združuje Evropske univerze, prijazne do starosti prijaznih univerz in deluje na Dublinski mestni univerzi. Tako se tudi mariborski univerzi odpirajo priložnosti za sodelovanje upokojenih profesorjev v izobraževalnem in raziskovalnem procesu po upokojitvi. O članstvu v tej prestižni mreži pripoveduje vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru Peter Glavič.
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je postal član prestižne mreže univerz
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je postal 66. član prestižne mreže univerz Age – Friendly University Global Network, ki združuje Evropske univerze, prijazne do starosti prijaznih univerz in deluje na Dublinski mestni univerzi. Tako se tudi mariborski univerzi odpirajo priložnosti za sodelovanje upokojenih profesorjev v izobraževalnem in raziskovalnem procesu po upokojitvi. O članstvu v tej prestižni mreži pripoveduje vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru Peter Glavič.
Center smo ustanovili na pobudo zaslužnih profesorjev, ki želijo sodelovati na strokovnem področju in ohranjati znanje in sposobnosti ter pomagati Univerzi in družbi v celoti. Želimo izkoristiti znanje in sposobnosti upokojenih profesorjev, saj menimo da je to zanje, za nas dobro. Ostajamo aktivni in prinašamo družbi dodano vrednost. Znanje moramo izkoristiti, čakajo nas demografski problemi, leta 2050 bo 30% prebivalstva starejšega od 65 let, število starejših od 85 let pa naj bi se podvojilo.
Trenutno Center združuje 37 članov z različnih področij.
Sicer pa gre za mrežo starosti prijaznih unverz, največ članov je iz ZDA. Gre za široko skupino univerz različnih praks, nekatere imajo svoje fakultete za dejavno staranje. Organizirajo simpozije, posvetovanja v evropskem in svetovnem merilu, delajo pa tudi na različnih projektih. Smo prva država v tem delu Evrope, ki so jo sprejeli v svoje vrste. Združenje ima 10 načel starosti prijazne univerze, zavezali smo se, da jih bomo izpolnjevali.
Univerza za tretje življenjsko obdobje že vse od leta 1984 ponuja najrazličnejše programe izobraževanja po vsej Sloveniji. Jesen je spet čas za nove vpise, zato bomo v tokratni oddaji predstavili nekatere programe, predstavili nov program za dodatno ciljno skupino in vas povabili na Dneve evropske kulturne dediščine, kjer se bo predstavila skupina programa Spoznajmo svoje mesto in domovino.
Pred časom smo vam že predstavili dve stanovalki Doma starejših občanov Fužine, ki sta se udeležili prav posebnega kolesarskega maratona, ki so ga organizirali v Domu. Ob času maratona Franja je namreč 55 kolesark in kolesarjev sedlo na sobna kolesa in vsak je poganjal pedala deset minut. S skupnimi močmi so premagali več kot 156 kilometrov. Pedala sta navdušeno poganjali tudi Vera Žnidaršič in Ana Golob.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco. Domačijo predstavljamo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jožica Rogelj iz Novega mesta ima rada naravo, druženje, hribe, tek in športna tekmovanja. Srečate jo lahko na istrskem in ljubljanskem maratonu ter na gorskem maratonu štirih občin v Podbrdu. Njeno vodilo je, da se v starosti človek ne sme zapustiti. Kljub sedemdesetim je v njej še vedno tekmovalni duh. Zakaj vse svoje tekmovalne uspehe tudi zabeleži, pa boste med drugim izvedeli v četrtkovi oddaji Storž na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gost današnje oddaje je še vedno aktiven upokojenec, sicer pa nekdanji direktor Lesnine. Pravi, da ni človek hobijev, zato se je vključil v prostovoljno delo, pomagal je npr. pri organiziranju pro-bono zdravstvene ambulante za bolnike brez zavarovanja. Nekaj svoje dejavnosti bo predstavil v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Magistrica Andrejka Fatur Videtič je juniorka med seniorji. Pred upokojitvijo pred tremi leti je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča. Po poklicu je zdravnica s specializacijo medicine dela, prometa in športa, delala pa je na področju poklicne rehabilitacije. Je tudi sodna izvedenka za medicino dela, prometa in športa. K svojemu aktivnemu življenju je dodala še novinarski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. O sebi in svojem delu bo pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Idilična južnoitalijanska pokrajina Cilento je skupek sedemdesetih vasi, razkropljenih med morjem in hribi. Med 60 tisoč prebivalci jih ima tisoč okoli sto let ali več. Povprečna starost domačinov presega italijansko povprečje za šest let, pri domačinkah pa celo za osem in se zaenkrat ustavlja pri 92-ih. Po najnovejših ugotovitvah znanstvenikov naj bi se skrivnost dolgoživosti skrivala – v črevesju. Ali je to res, se je vprašal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki se je odpeljal v Cilento, se tam srečal s stoletniki in znanstveniki ter posnel tokratno oddajo Storž.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je prisotna že 33 let in v nacionalno mrežo povezuje 52 univerz po Sloveniji, deluje tudi skupina »Dom, kultura bivanja, oprema in prenova«. Slušateljice in slušatelji se posvečajo prilagoditvam v domačem okolju, oblikovali so tudi kriterije za prepoznavanje kritičnih in potencialno problematičnih mest v stanovanju, opozarjajo na najbolj kritična mesta v vsakem domu. Da bomo zdravi in varni v svojem domu, smo v tokratno oddajo povabili nekatere slušateljice omenjene študijske skupine.
ANA GOLOB izhaja iz delavske družine, v kateri je bila najstarejša od šestih otrok. Želela je postati učiteljica, a zaradi pomanjkanja denarja si te želje žal ni mogla uresničiti. Je pa vsak prosti trenutek izkoristila za branje in si tako širila obzorja. Kot stanovalka Doma starejših občanov Fužine se je z veseljem vključila v projekt Lahkonočnice, o katerem in še o marsičem drugem pripoveduje v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov