Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubezen do medicine je prim. dr. Miloša Lužnika pripeljala do tega, da je postal prvi pediater v koroški regiji. V slovenjegraški bolnišnici je postavil na noge pediatrični oddelek in uvedel pediatrično doktrino, vključno s preventivno dejavnostjo. Dolgo si je prizadeval za gradnjo novega oddelka, v katerega so se leta 1983 vendarle preselili. Ves čas si je prizadeval, da bi bil pediatrični oddelek kar najbolj prijazen tako do malih bolnikov kot tudi njihovih staršev. Danes je gospod Miloš Lužnik pri svojih 97-ih letih še vedno aktiven, rad pripoveduje tudi o ljubezni do gora in o podpori svoji ženi Kazimiri pri njenih tekaških maratonskih podvigih, s katero se veselita vsakega dne in srečanj z otroki in vnuki. V pogovoru z Lucijo Fatur pa vendarle nista mogla mimo časa, v katerem smo se znašli.
dr. Miloš Lužnik: "Vedno sem si prizadeval za male bolnike."
Ljubezen do medicine je prim. dr. Miloša Lužnika pripeljala do tega, da je postal prvi pediater v koroški regiji. V slovenjegraški bolnišnici je postavil na noge pediatrični oddelek in uvedel pediatrično doktrino, vključno s preventivno dejavnostjo. Danes je gospod Miloš Lužnik pri svojih 97-ih letih še vedno aktiven, rad pripoveduje tudi o ljubezni do gora in o podpori svoji ženi Kazimiri pri njenih tekaških maratonskih podvigih, s katero se veselita vsakega dne in srečanj z otroki in vnuki. Razmišlja tudi o obdobju po epidemiji novega koronavirusa.
Ta čas novega virusa spremljam tudi kot zdravnik, pogovarjam se s kolegom. Mislim, da bo vse skupaj trajalo še nekaj mesecev oz. vsaj do odkritja cepiva ali morda zdravila. V duhu časa je bilo tudi moje nedavno praznovanje 97-letnice bolj skromno.
Ko je prišel v slovenjegraško bolnišnico, so bili prostori za otroke v stari izolirnici.
Prizadeval sem si za nov oddelek. Najprej sem uspel s prizidkom in kasneje vendarle tudi z gradnjo novega oddelka, v katerega smo se vselili leta 1983. Ves čas sem se zavzemal tudi za prijazen odnos do malih bolnikov in staršev, med drugim tudi z uvajanjem celodnevnih obiskov.
Prosti čas je poleg družini rad posvetil tudi goram, že vsa leta pa spremlja svojo ženo Kazimiro na njenih tekaških maratonih.
Včasih si je nakopala kar preveč tekov naenkrat. Ampak ona v teku neizmerno uživa. Zdaj skrbi za mojo kondicijo, vsak dan hodiva in telovadiva.
883 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ljubezen do medicine je prim. dr. Miloša Lužnika pripeljala do tega, da je postal prvi pediater v koroški regiji. V slovenjegraški bolnišnici je postavil na noge pediatrični oddelek in uvedel pediatrično doktrino, vključno s preventivno dejavnostjo. Dolgo si je prizadeval za gradnjo novega oddelka, v katerega so se leta 1983 vendarle preselili. Ves čas si je prizadeval, da bi bil pediatrični oddelek kar najbolj prijazen tako do malih bolnikov kot tudi njihovih staršev. Danes je gospod Miloš Lužnik pri svojih 97-ih letih še vedno aktiven, rad pripoveduje tudi o ljubezni do gora in o podpori svoji ženi Kazimiri pri njenih tekaških maratonskih podvigih, s katero se veselita vsakega dne in srečanj z otroki in vnuki. V pogovoru z Lucijo Fatur pa vendarle nista mogla mimo časa, v katerem smo se znašli.
dr. Miloš Lužnik: "Vedno sem si prizadeval za male bolnike."
Ljubezen do medicine je prim. dr. Miloša Lužnika pripeljala do tega, da je postal prvi pediater v koroški regiji. V slovenjegraški bolnišnici je postavil na noge pediatrični oddelek in uvedel pediatrično doktrino, vključno s preventivno dejavnostjo. Danes je gospod Miloš Lužnik pri svojih 97-ih letih še vedno aktiven, rad pripoveduje tudi o ljubezni do gora in o podpori svoji ženi Kazimiri pri njenih tekaških maratonskih podvigih, s katero se veselita vsakega dne in srečanj z otroki in vnuki. Razmišlja tudi o obdobju po epidemiji novega koronavirusa.
Ta čas novega virusa spremljam tudi kot zdravnik, pogovarjam se s kolegom. Mislim, da bo vse skupaj trajalo še nekaj mesecev oz. vsaj do odkritja cepiva ali morda zdravila. V duhu časa je bilo tudi moje nedavno praznovanje 97-letnice bolj skromno.
Ko je prišel v slovenjegraško bolnišnico, so bili prostori za otroke v stari izolirnici.
Prizadeval sem si za nov oddelek. Najprej sem uspel s prizidkom in kasneje vendarle tudi z gradnjo novega oddelka, v katerega smo se vselili leta 1983. Ves čas sem se zavzemal tudi za prijazen odnos do malih bolnikov in staršev, med drugim tudi z uvajanjem celodnevnih obiskov.
Prosti čas je poleg družini rad posvetil tudi goram, že vsa leta pa spremlja svojo ženo Kazimiro na njenih tekaških maratonih.
Včasih si je nakopala kar preveč tekov naenkrat. Ampak ona v teku neizmerno uživa. Zdaj skrbi za mojo kondicijo, vsak dan hodiva in telovadiva.
V tokratnem Storžu se bomo lahko prepričali, da upokojitev ne pomeni vselej delovnega in ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno - tretje življenjsko obdobje je lahko izvrstna priložnost za uresničevanje ciljev, ki jih pred tem zaradi službenih obveznosti ni bilo mogoče doseči. Gospa Meta Lahdenmäki se je v petih letih, odkar je v pokoju, v celoti posvetila svoji ljubezni, ki jo spremlja že od mladih nog - slikarstvu. Idiličen dom na Gorenjskem ji nudi prijetno in varno okolje, v katerem lahko nemoteno ustvarja, prosti čas, ki ga ima po upokojitvi, pa ji ob tem pride še kako prav, je med drugim povedala Juretu Čepinu.
Nekateri že v obdobju službe, kljub temu, da jih delo veseli, z nekakšno nestrpnostjo pričakujejo upokojitev. V tem obdobju marsikdo vendarle najde več časa za uresničevanje svojih želja, za katere prej ni bilo časa ali možnosti. Gospa Alenka Steindl (izg. štajndl) izkoristi in uživa prav vsak dan svoje upokojitve, zdaj že 14. leto. Napisala je celo dve knjigi, sicer pa je ekonomistka, nazadnje je delala kot pomočnica direktorja, je za začetek povedala Luciji Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V današnji oddaji Storž predstavljamo Simbiozo Giba, ki bo do nedelje potekala na skoraj 200 lokacijah po Sloveniji. Glavni namen je starejše spodbuditi k rekreaciji s pomočjo mladih, ki bi jim na prijazen način predstavili različne nove vadbe. Ana Skrt se je v začetku tedna pomešala med aktivne starostnike in pripravila oddajo Storž.
Tokrat bomo gostili kar tri sogovornike. Marijo Cizelj in Marijo Močnik, ki sta že dolga leta slušateljici različnih učnih programov za starejše, postali pa sta tudi mentorici, ter doktorja Arneta Bratkiča, ki vodi skupino slušateljev o globalnih spremembah. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Dejavno staranje daje starejšim možnost, da uresničujejo svoje potenciale in dejavno sooblikujejo svoje okolje. Kako torej lahko starejši ostanejo v celoti vključeni v družbo tudi po upokojitvi? Kako je mogoče omiliti negativne in pozitivne stereotipe o starejših? Kako lahko film pripomore k temu cilju? Cilj projekta CINAGE je prispevati k izboljševanju možnosti vseživljenjskega učenja za starejše, pri čemer se evropski film uporablja kot metodo. Projekt CINAGE bomo predstavili v tokratnem STORŽ-u.
oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov