Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean

Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je Jože Udovč leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.

Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.

Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.

»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«

Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.

Tudi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.

»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«

Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič.

»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«

Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.

Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.

»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«