Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4607 epizod
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za RTV Slovenija prihaja leto hudih finančnih in kadrovskih omejitev. Kadrovsko-finančni okvir v prihodnjem letu napoveduje občutno skromnejše vsebine, zaradi zategovanja pasu se bo treba odreči nekaterim stalnicam v produkciji RTV Slovenija, okrnjeni bodo tudi najodmevnejši športni prenosi. Pred četrtkovim potrjevanjem programsko-produkcijskega ter finančnega načrta za prihodnje leto bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 skupaj z gosti opozorili na nakopičene težave, ki jih tudi 15-milijonska vladna injekcija za pokrivanje narodnostnih programov ne rešuje. Oddajo bo vodil Aleš Kocjan. Gosti: - delavski direktor in član uprave RTV Slovenija Franci Pavšer, - odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec, - odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija Andraž Pöschl, - direktorica Digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič, - medijski strokovnjak, profesor Marko Milosavljević.
Evropska unija je prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o članstvu Ukrajine, a hkrati je zaradi nasprotovanja Madžarske že slišati, da lahko kadar koli v procesu potegne zavoro. Je glasovala s figo v žepu, le da bi ji izkazala podporo v vojni z Rusijo? V kolikšni meri je to le spreten manever premierja Viktorja Orbana za notranjepolitične namene? Kaj to pomeni za države Zahodnega Balkana, zlasti Bosno in Hercegovino, ki prav tako potrebujejo poziven signal glede pridruževanja regije Uniji. V kolikšni meri je to v volilni tekmi to koristi proevropski srbski opoziciji? Več pa v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj in gosti.
Mineva teden dramatičnih preobratov in napetih pogajanj. Evropska unija je na prelomnem vrhu po umiku Madžarske odprla pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo. V Dubaju so države sveta v podaljšku pogajanj sprejele podnebni sporazum, ki pa ne prinaša odprave, ampak zgolj odmik od uporabe fosilnih goriv. Kdo je torej zmagovalec in kdo poraženec in kaj zaveze sploh pomenijo za naš planet, ki je bil doslej najbolj vroč v zgodovini meritev? Vremenske posledice smo čutili tudi v Sloveniji. Odpravljanje škode po katastrofalnih poplavah naj bi pospešil ta teden sprejeti zakon o obnovi. Zakaj je toliko prahu dvignil tudi interventni zakon v zdravstvu, kaj prinaša nov predlog medijskega zakona in kdo so dobitniki letošnje nagrade Saharov za svobodo misli v kritičnem pregledu tedna s Snežano Ilijaš.
Za nami je še en podnebni vrh, 28. po vrsti. Končal se je skoraj hkrati z iztekom leta, ki bo najverjetneje najbolj vroče v zgodovini meritev. Zaveze k opustitvi fosilnih goriv ni prinesel, pač pa le odmik od njihove uporabe. Kako daleč so trenutne zaveze držav od spoštovanja ciljev pariškega podnebnega dogovora, kaj to pomeni za planet, je bil v Dubaju dosežen zgodovinski dogovor ali se končuje le še ena predstava za javnost, pa tudi, kako je nanj vplivala geopolitična situacija in kakšne politike lahko od držav pričakujemo v prihodnje? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer Klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija za okolje Nekdanji podnebni pogajalec Andrej Kranjc Novinarka Radia Slovenija, ki je spremljala podnebni vrh v Dubaju, Špela Novak
V tokratni oddaji Studio ob 17.00 preverjamo, kakšna smučarska prihodnost čaka štajersko prestolnico. Zlata lisica se vnovič seli v Kranjsko Goro, letos tudi brez mariborskih športnih delavcev. Kaj to pomeni za preživetje smučarskega kluba Branik, kaj za smučarsko dejavnost na Pohorju? Z voditeljem Bratkom Zavrnikom in dopisnico Romano Erjavec preverimo še, kako bo priložnost izkoristila Zgornjesavska dolina.
Po številnih javnih polemikah in vrsti delovnih sestankih je predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi vendarle na poslanskih klopeh. Po pretresanju na odboru in pred potrjevanjem na seji državnega zbora osvetljujemo ključne argumente za predlagane rešitve in povzemamo pripombe in predloge zainteresiranih predstavnikov občin, gospodarstva in bank. V javnosti je najbolj odmeval protest gospodarskih združenj in zbornic proti povečanju davčnih obremenitev, predvidenih za polnjenje sklada za obnovo. Veliko pripomb zadeva tudi urejanje vodotokov v prihodnje, nadomestitvene gradnje, kmetijska zemljišča in pasti pri poenostavljanju postopkov in izdajanju soglasij. O vsem tem v torkovem Studiu ob 17.00.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir. Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov? To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Vlada premiera Roberta goloba je dobila dva nova ministra in oba bosta morala takoj zavihati rokave. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se bo spopadel s posledicami poplav, minister za javno upravo Franc Props pa se bo soočil s sindikati javnega sektorja. Premier obljublja dialog gospodarstvu. Kdo ima prav glede prihodnjih cen elektrike? Obrtniki, ki se bojijo drastičnega zvišanja, ali dobavitelji, ki zatrjujejo, da so strahovi pretirani? Kakšne so najnovejše informacije s podnebnega vrha v Dubaju in kakšni so temelji za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Kitajsko? Odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.
Hekerski napadi na kritično infrastrukturo so vse pogostejši. Ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Pri nas še vedno odpravljajo posledice napada na Holding Slovenskih elektrarn, v tujini odmeva napad na največje jedrsko območje v Združenem Kraljestvu. Kako varujemo kritično infrastrukturo, kako odločamo, kaj sploh sodi v to kategorijo, HSE na primer ni sodil, in kaj pomenijo kibernetski napadi za varnost nasploh? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Uroš Svete - direktor Urada za informacijsko varnost Denis Čaleta - varnostni strokovnjak in predsednik sveta inštituta za korporativne varnostne študije Tadej Hren – Sicert Gregor Spagnolo - etični heker ter strokovnjak za varnost aplikacij
Nasilje nad ženskami je največkrat kršena temeljna človekova pravica, saj je po najnovejših podatkih kar polovica vprašanih žensk v Sloveniji in vsaka tretja v Evropi po 15. letu starosti doživela eno od oblik nasilja. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju bomo v Studiu ob 17h govorili o tej žgoči družbeni problematiki. Zakaj imamo še vedno težave s prepoznavanjem nasilja, kakšna je vloga države pri njegovem preprečevanju in kaj lahko naredi vsak od nas, da bi bili kot družba bolj senzibilni in bi znali obvarovati žrtve ter nedvoumno obsoditi nasilneže? Oddajo pripravlja Tita Mayer.
Prvega januarja se uveljavlja več pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi in čeprav je do takrat manj kot mesec dni, je glede izvedbe še vedno veliko neznank, zakon pa je v praksi trenutno še ne izvedljiv. Kako potekajo priprave, kaj je pričakovati prvega januarja, kdo vse bo vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, kolikšno bo financiranje in koliko pravic bo pripadalo posamezniku? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.
Prva dela, ki bodo v prihodnjih dveh letih vplivala na prometne tokove v Ljubljani in preizkušala strpnost voznikov, so pred vrati. Potniški center Ljubljana, ki naj bi bil končan že v letu 2025, bo dodobra zaznamoval arhitekturno in urbanistično krajino prestolnice. V ponedeljkovem Studiu ob 17-ih se bomo spraševali, kako bosta novi potniški center in preureditev okoliških cest vplivala na nadaljnji urbanistični in prometni razvoj Ljubljane, koliko bo to prispevalo k optimizaciji potniškega prometa, ali to v sozvočju z ustrezno stanovanjsko politiko lahko spremeni gentrifikacijske procese v mestu in ne nazadnje, kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno do vseh.
V premisleku političnega dogajanja zadnjih dni se bom v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku zadržali tudi pri idejah vlade in gospodarstvenikov o tem, kako domači ekonomiji zagotoviti konkurenčni pospešek, kje se otresti regulativnih omejitev in kako nastaviti davčno reformo. Po sedmih tednih je v Gazi potihnilo orožje, stekle so izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike, mednarodna skupnost pa išče načine, kako iz začasnega preiti v trajno premirje. Kaj storiti v boju proti podnebnim spremembam – osrednje vprašanje tokratne podnebne konference, ki jo od včeraj gostijo v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih. O družbi znanja pa bomo premišljevali o temah od pomanjkanja kadra v slovenskem šolstvu do vrhunskih znanstvenih dosežkov, prepoznanih z Zoisovimi nagradami.
Tokratni Studio ob 17.00 so pripravili kolegi z Radia Maribor, spodbudil pa ga je sporni sklep, ki ga je pred dnevi potrdil Svet RTV Slovenija. Ta je zaradi hude finančne stiske, v kateri se je znašla naša medijska hiša, naložil upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukrepov. Med njimi so ukinitev mariborskih Radia in Televizije, Radia Si ter koprskih Televizije in Radia. Sklep bi lahko bil po nekaterih interpretacijah v nasprotju z zakonom. Ob tem se pojavljajo vprašanja: Ali grozi ukinitev regionalnih RTV-centrov? Ali je sklep mogoče razumeti tako, da regionalne vsebine niso pomembne? Zakaj se pogovarjamo o ukinjanju regionalnih programov, ne pa o vzpostavitvi stabilnega financiranja javnega medijskega servisa? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Rižnar, njeni gostje so: Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija Matej Žunkovič, v.d. vodje regionalnega RTV centra Maribor Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor Tomaž Karat, v.d. odgovornega urednika TV Maribor Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si Andrej Šavko, v.d. odgovornega urednika Radia Koper
Devet gorskih središč v novo zimsko smučarsko sezono vstopa z novimi, sodobnimi smučarskimi napravami. Celotna vrednost naložb bo okrog 80 milijonov evrov, država je zanje namenila dobrih 55 milijonov evrov. Nekatera srednja in mala smučišča, ki na zadnjem razpisu niso dobila denarja, sama vlagajo v sistem izdelovanja kompaktnega snega in manjše posodobitve. V času, ko upravljavci v gorskih centrih kljub podražitvam smučarskih vozovnic računajo na za petino večji obisk in hitijo z zadnjimi deli ter pridobivajo uporabna dovoljenja, pa smučišče na Kaninu ostaja zaprto. O vseh odprtih vprašanjih in pripravah na smučarsko sezono v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Aljano Jocif.
Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo. Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo.
Razmere v Gazi se več kot mesec dni po vdoru izraelske vojske še naprej slabšajo. Na severu enklave je zaradi vojaške operacije življenje nemogoče, na prenaseljenem jugu so humanitarne razmere nevzdržne. V petek je začela veljati začasna prekinitev ognja, sprti strani sta izmenjali talce in zapornike, in to z namenom, da bi se začeli pogovarjati o trajnejšem premirju. To pa nikakor ne pomeni, da so mu blizu. Kje je v razgretem ozračju mogoče najti stične točke? Kakšna usoda čaka več kot dva milijona Palestincev v Gazi in kdo vse je posredno še vključen v ta konflikt. O tem se bo z gosti pogovarjal voditelj Matej Hrastar.
Prebivalci vojnega območja na Bližnjem vzhodu so vendarle dočakali začasni dogovor o prenehanju spopadov. Kako dolgo bo vzdržal in kakšno olajšanje bo sploh prinesel? Na stabilnost upajo tudi na Balkanu, kjer je v iztekajočem se tednu sporočilo nujne stabilnosti širil generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Povsem doma pa so zaskrbljeni pogledi uprti v finančne dokumente. Zakon o obnovi je že dobil potrditev, zakon o izvrševanju proračunov pa še ne - tudi zaradi do zdaj neverjetnega razloga - domnevne okvare glasovalnih naprav. Če poslanke in poslanci s svojim ravnanjem žanjejo začudenje, pa so na drugi strani navdušenje želi slovenski športniki. Nogometna pravljica je namreč po 13 letih spet živa. Tudi o tem v kritičnem pregledu tedna z voditeljico Natašo Mulec.
Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter
Za nami je največji dogodek za Slovenijo na področju kulture v tujini, častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Naši državi in knjigi je prinesel večjo mednarodno prepoznavnost, vprašanje pa je, kako unovčiti ta izkupiček. Ali bomo, potem ko smo v Frankfurtu naredili veliko reklamo za Slovenijo in slovensko knjigo, zaprli trgovino? Smo bili zaradi zapletov, ki so ogrožali izvedbo, premalo kritični do projekta, potem ko je le stekel? Gostje pogovora so: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač in direktor založbe UMCO Samo Rugelj. Pogovor vodi Aleksander Čobec.
Neveljaven email naslov