Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4639 epizod
4639 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.
Slovenijo so pretresli posnetki nasilja med najstnicami v celjskem nakupovalnem središču, objavljeni na družbenem omrežju TikTok. Družbena omrežja so se zažrla v naša življenja. Objava videov uporabnike - ne le otroke, ampak tudi odrasle - žene v boj za pridobivanje všečkov in prek njih k potrjevanju lastne vrednosti. Je medvrstniškega nasilja res več kot včasih? Je to posledica uporabe družabnih omrežij? Je res rešitev res njihovo ukinjanje, kot terjajo komentarji na Facebook? Kako razumeti novi fenomen TikToka in ali ga lahko obrnemo sebi v prid? Kako naj se ob pomanjkanju avtoritet znajdejo starši? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: dr. Lucija Čevnik, doktorica socioloških znanosti, publicistka; Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka, ustanoviteljica Inštituta Vita Bona; dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon; Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede; David Milosavljević, vodja različnih slovenskih TikTok projektov.
Dogodek tedna je nepričakovana, rokohitrska vložitev zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Gre za zaščito ljudi pred neprizanesljivo podražitvijo in vzpostavljanjem vzporednega zdravstvenega sistema v škodo javnega ali za ceneno populistično kupovanje naklonjenosti javnega mnenja? V oddaji pojasnjujemo sveže gospodarske napovedi za slovensko gospodarstvo – kaotične in nedosledne napovedi glede reform zagotovo niso dobrodošla okoliščina, a bolj kot to skrbi nevarnost recesije v Nemčiji. Komentiramo poteze italijanske desne vlade na področju migracijske politike in drugih skupnih politik Evropske unije. Z našima dopisnikoma iz Združenih držav in Azije pa o obisku predsednika Bidna na Irskem sredi obveščevalne afere doma ter o kazanju mišic velesil na tihomorskem območju. Kritični pregled tedna ta petek z Matjažem Troštom.
Živali, ki niso deležne ustrezne oskrbe, je vse več. Med zapuščenimi, zavrženimi ali trpinčenimi živalmi, ki potrebujejo zavetišče so tako mali hišni ljubljenci kot velike rejne živali. Zavetišča za male živali so polna in se soočajo s finančnimi problemi. Uradnih zavetišč za velike živali sploh nimamo. Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila koalicija med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov, predvsem za odvzete rejne in domače živali, krepi nadzor ter dodatno znižuje toleranco do malomarnega ravnanja z živalmi. Kaj bo rešila novela zakona? Zakaj novi predlog cenika oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih ne rešuje ničesar? Katerih eksotičnih živali ne bo več dovoljeno imeti? O vsem tem Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Meira Hot, prvopodpisana pod koalicijski predlog novele zakona o zaščiti živali; Matjaž Guček, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Polona Samec, direktorica zavoda Zavetišče Horjul; Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.
Nedavna gorska nesreča na Mali Mojstrovki je med drugim razgalila problematiko vodenja v gorah, ki je tesno povezano z varnostjo. Kdo lahko poklicno vodi v gorah? Kakšne licence imajo vodniki Planinske zveze Slovenije? Komercialno vodenje ureja zakon o gorskih vodnikih, Zakon o športu pa opredeljuje strokovne delavce v športu, ki morajo biti vpisani v razvid športnih delavcev. Zaradi vse večje želje po tako imenovanih outdoor aktivnostih pa se v zadnjem času pojavljajo tudi vodniki, ki za to nimajo ustreznih licenc. Združenje gorskih vodnikov zato opozarja na neurejene razmere in nelojalno konkurenco pri vodenju. Kdo, če sploh kdo, in kako nadzira to področje v času, ko je vse več zanimanja za organizirano in varno vodenje v gorah? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS); Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS); Peter Jeromel, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS).
Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.
Teden je minil brez zdravniške stavke, potekala so krovna plačna pogajnaja za javni sektor, zdravstveni minister je predstavil prva dva predloga v okviru zdravstvene reforme. Predstavljamo odzive in pojasnjujemo nadaljnje korake. Osvetjujemo okoliščine torkove prekinitve dela v okviru novinarske stavke na RTV Slovenija in akrobacije za ohranitev položajev s postopkovnimi preigravanji na ustavnem sodišču. Spremljamo iskanje ravnotežja med pridelavo hrane in ohranjanjem okolja na zavarovanem območju Natura 2000. Komentiramo tudi širitev zveze Nato na doslej nevtralno Finsko, politični preobrat po volitvah v Črni gori in spektakel z Donaldom Trumpom na kazenskem sodišču. Kritični pregled tedna ta petek z Gabrijelo Milošič.
V javni razpravi sta prva predloga napovedane zdravstvene reforme. Urejata digitalizacijo v zdravstvu in prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kakšni so prvi odzivi in kako naj bi predvidene spremembe izboljšale slovensko zdravstvo? Kako in kje jih bomo občutili bolniki, kako izvajalci zdravstvenih storitev, kje so še možnosti za izboljšave in kaj bo za dosego širšega soglasja nujno spremeniti? O vsem tem, pa tudi o spremembah, ki se še pripravljajo, voditeljica Snežana Ilijaš s sogovorniki. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje; Martina Vuk, predstavnica zavarovancev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije ter predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije; Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor.
Izkoriščanje delovne sile, neustrezni varnostni standardi, ki so vzrok za hude nesreče, neprimerne življenjske razmere in uničevanje okolja. To so pogoste prakse v številnih gospodarskih panogah, od prehranske in tekstilne industrije do gradbeništva, industrije, turizma in finančnega sektorja. Standardi varstva človekovih pravic po svetu so zelo različni. Multinacionalke to dejstvo pogosto izkoriščajo s selitvijo proizvodnje v države z nižjimi standardi, saj je to povezano tudi z nižjimi stroški. Ali to pomeni, da podjetja niso več odgovorna za kršitve, ki jih njihovi dobavitelji povzročajo v tretjih državah? Zakaj bi morali visoki dobički pomeniti tudi visoko stopnjo odgovornosti? Kaj prinašajo spremembe evropske zakonodaje na tem področju? O vsem tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: Živa Lopatič, Pravična trgovina v Sloveniji; Elena Lunder, Focus – društvo za sonaraven razvoj; Katja Stadler Slovensko-nemška gospodarska zbornica; Andrijana Bergant, Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.
Na RTV ta torek poteka stavka s prekinitvijo dela. V novinarskih sindikatih namreč že več kot leto dni opozarjajo na kršenje profesionalnih in programskih standardov v informativnem programu Televizije Slovenija, na sporne in protipravne prakse vodstva RTV, podali so tudi prijave na pristojne institucije in vložili kazenske ovadbe na tožilstvo. Zakaj se razmere na RTV Slovenija tudi po letu dni niso uredile, ampak se še zaostrujejo? Kako na očitke odgovarja vodstvo Radiotelevizije Slovenija? Kaj je za ureditev razmer do zdaj naredilo ministrstvo, pristojno za medije? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.
Za nami je še zadnje veliko dejanje tokratne športne zime, bogate s prireditvami svetovnega formata. Zaključila se je veličastno, s planiškim praznikom, s tem pa se bo tudi v Zgornjesavski dolini uradno začela pomlad. V Studiu ob 17.00 bomo ocenili, kaj je sezona prinesla lokalni skupnosti in kaj Sloveniji. Kaj so se iz teh izkušenj naučili organizatorji, občine in država ter kako nameravajo to vnovčiti v prihodnje. Kaj tako veliki športni dogodki, kot je bilo svetovno nordijsko prvenstvo, pomenijo za državo, ali se bomo zanje še potegovali? Ali oziroma kako bo država pomagala lokalni skupnosti, da kljub velikim prireditvam ohrani svojo usmeritev v zeleno? In še, kako je Planica doživela in preživela tokratno preobrazbo? O vsem tem voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: Klavdija Gomboc, predsednica Turističnega društva Kranjska Gora; Henrika Zupan, županja občine Kranjska Gora; Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica.
Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.
Umetna inteligenca vse bolj postaja del našega vsakdanjika. Bliskovit razmah je v zadnjih tednih in mesecih doživel program ChatGPT. Zna oblikovati čudovita besedila, zna tudi programirati, ne zna pa misliti in nima čustev. Star je komaj pol leta, a je že postal spletna zvezda. Odzivi ljudi so burni in protislovni. Nekateri so navdušeni: študenti ga z veseljem uporabljajo pri pisanju seminarskih in drugih nalog, tajnice pri oblikovanju poslovnih pisem … Drugi so zaskrbljeni: kako bodo v šolah preprečili zlorabe, kako bo umetna inteligenca spremenila ustvarjalne poklice? O (ne)utemeljenih strahovih in (prevelikih) pričakovanjih v zvezi s sodobnimi tehnologijami voditelj Rene Markič z gosti. Gostje: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu "Jožef Stefan"; Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo; Maja Klun, prorektorica za področje prenosa znanja na Univerzi v Ljubljani; Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologijo.
Si bo politika pustila vzeti odločanje o imenovanju sodnikov? Bo Državni zbor izvolil predsednika vlade, potem pa mu prepustil, da si sam izbere ministre, ki jih nato formalno imenuje predsednik republike? Naj si ustavno sodišče samo izbere zadeve, o katerih bo vsebinsko odločilo? Je še živa ideja o ukinitvi državnega sveta? Nobeden od teh predlogov ni nov, za vse pa bi bilo treba spremeniti ustavo. Se lahko potrebna dvetretjinska večina oblikuje v tem mandatu Državnega zbora? O tem, pa tudi o drugih načrtovanih spremembah ustave voditeljica Jolanda Lebar s predstavniki parlamentarnih strank. Gostje: Maša Kociper, Gibanje Svoboda; Meira Hot, Socialni demokrati; Matej Tašner Vatovec, Levica; Branko Grims, Slovenska demokratska stranka; Janez Pogorelec, Nova Slovenija.
Po številnih pojasnilih uporabnikov in rezultatih evalvacije se tudi pristojno ministrstvo strinja, da zakon o osebni asistenci ni povsem domišljen, stroške pa je močno podcenil. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Za izvajanje zakona so sprva na letni ravni predvidevali 8 milijonov evrov stroškov, letos bo za to predvidoma potrebnih približno 200 milijonov. To je po oceni ministra Luke Mesca nevzdržno. Na drugi strani pa so uporabniki s kompleksnimi potrebami, nekateri so od pomoči asistenta tudi življenjsko odvisni. V katero smer bo šla prenova zakonodaje, kako preprečiti zlorabe sistema in zaščititi uporabnike? O tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Andrejka Znoj; generalna direktorica Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Darja Zaviršek, sociologinja in redna profesorica na Fakulteti za socialno delo; Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje; Jerneja Kolbl, pravnica in uporabnica osebne asistence.
Da bi pospešili postopke glede dela tujcev v Sloveniji in odpravili nekatere slabosti zdajšnjega sistema je vlada predlaga spremembo obstoječih pravil. V parlamentarnem postopu sta dva zakonska predloga - noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Hiteli naj bi tudi zato, da bi čimprej omogočili delo prosilcem za azil, ki bi radi delali, ter da bi rešili akutni primanjkljaj kadra v zdravstvu in socialnem varstvu. Najbolj razburjajo spremembe glede zahtev o znanju slovenščine. Kako pomemben je ta pogoj in kaj rahljanje administrativnih postopkov pomeni za integracijo tujcev v našo družbo? O vsem vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Matej Torkar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.
Evropska unija je ta teden naredila nov korak h krepitvi skupne vojaške moči – jo odločitev za skupne nabave in proizvodnjo streliva za Ukrajino krepi ali oddaljuje od njenega bistva? Ob srečanju voditeljev Rusije in Kitajske v Moskvi se sprašujemo, ali gre za utrjevanje zavezništva za preureditev razmerja sil v svetu ali za iskren mirovniški poskus. Komentiramo mučno sestavljanje reform doma, ki je za zdaj med drugim prineslo napoved zdravniške stavke. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.
Svet se vse hitreje spreminja; geopolitično, gospodarsko in varnostno. Evropski voditelji skušajo na dvodnevnem vrhu v Bruslju doreči ukrepe, s katerimi bi šla Unija lahko v korak z ameriškim in kitajskim gospodarstvom. Poleg konkurenčnosti pa je glavna prioriteta vojaška pomoč Ukrajini, tudi s skupnimi naročili. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Juvan, obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Država bo z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, šele drugim tovrstnim, z različnimi viri financiranja zagotovila 170 milijonov evrov na leto. Dolgoročne poplavne rešitve načrtujejo na osemnajstih porečjih, tudi v Spodnji Savinjski dolini in na sotočju Sor v Škofji Loki. So te tudi trajnostne in zelene ter skladne z evropskimi okoljskimi smernicami? Kako poteka načrtovanje in umeščanje objektov v prostor? So možne nove različice in kaj morebitno časovno odmikanje pomeni za črpanje evropskega denarja? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode; Rok Fazarinc, projektant družbe IZVO-R; Sergej Hiti, projektant in prostorski načrtovalec; dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda; redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.
Neveljaven email naslov