Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4639 epizod
4639 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Mineva 20 let od včlanitve Slovenije v zvezo Nato, ki je trenutno pred najbolj negotovim obdobjem in pred eno največjih preizkušenj. In medtem ko se mrzlično iščejo razlogi in načini, kako Ukrajini zagotoviti več vojaške pomoči, se krepijo pozivi Izraelu, naj vendarle ustavi napade in prepreči eno najhujših humanitarnih katastrof. Dejavno se vključuje tudi Slovenija. Ministrica za digitalno preobrazbo je sicer prestala interpelacijo, a le z delno koalicijsko podporo, ta teden pa pa se je endarle začela tudi mediacija za končanje rekordno dolge zdravniške stavke. O vsem tem v kritičnem pregledu tega tedna z Alešem Kocjanom.
Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so: - Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO - Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija - Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist - Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo
Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost
Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost
Tudi letos bodo v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko delo. Žirija je med 24 deli, ki so prispela na natečaj, za nagrado nominirala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga napisala sarajevski režiser Haris Pašović in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. V kakšni kondiciji je sodobna slovenska dramatika na predvečer svetovnega dne gledališča? Kakšno vlogo ima v okolju, kjer prevladuje koncept snovalnega gledališča? Ima vsebina res prednost pred formo? Odgovore smo z letošnjima Grumovima nominirankama in nominirancema iskali v oddaji, ki jo je pripravil Sašo Puljarević.
Pred desetimi dnevi se je v Posočju začela plovna sezona, ki so jo razburkala nova pravila in višje cene za uporabo vstopno-izstopnih mest. V občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namreč letos veljajo trije odloki. Če je denimo kajakaš, ki je veslal od Boke do Trnovega, lani plačal tri evre, bo moral za dovolilnico letos odšteti 13 evrov. Pravila igre se spreminjajo tudi za podjetja, ki so doslej lahko plačevala letni pavšal 2.500 evrov za celotno floto, po novem pa mora na odseku kobariške občine vsak gost plačati 10 evrov. Bo to prineslo večjo transparentnost, varovanje okolja, varnost in predvsem možnost boljšega urejanja vstopno-izstopnih mest v prihodnosti, kot trdi kobariški župan, ali gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude, pohlep in pretirano birokracijo, kot mu očitajo podpisniki pobude za ustavno presojo kobariškega odloka? Kako na vse skupaj gledajo domačini, kajakaši in podjetja, ki ponujajo vodne dejavnosti, kakšne posledice bodo prinesle spremembe in ali bi vendarle lahko vse tri občine našle skupni jezik z uporabniki rek, bomo ugotavljali v tokratnem terenskem Studiu ob 17-ih v Kobaridu z Marišo Bizjak. Gosti: - župan Občine Kobarid Marko Matajurc - župan Občine Bovec Valter Mlekuž - župan Občine Tolmin Alen Červ - predsednik Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Goran Kavs - rekreativni kajakaš Dimitrij Saksida
Kaj prinaša zgodovinska odločitev za Bosno in Hercegovino o začetku pristopnih pogajanj z EU? Kakšni so sklepi vrha glede Ukrajine? Vladimir Putin si je na predsedniških volitvah v Rusiji zagotovil nov mandat, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je presenetil z najavo kandidature na parlamentarnih volitvah. Vlada in sindikat Fides sta sprejela dogovor o mediaciji, v tedenskem pregledu aktualnih dogodkov pa seveda tudi o slovenskem prazniku v Planici.
Evropska komisija je priporočila začetek pogajanj o včlanitvi Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, in to naj bi danes potrdili voditelji držav članic. Smo priče pomembnemu preboju zahodnega Balkana v združbo držav, ki jim geopolitično že dolgo pripada, ali pa je to le nova stopnica na dolgotrajni poti, za katero nihče ne ve, kam vodi? Katere strahove imajo evropske države pri vključevanju zahodnega Balkana? O vsem tem in še čem bomo v Studiu ob 17h govorili z gosti Farisom Kočanom, Zijadom Bečirovićem in Petrom Grkom. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.
Pritisk migracij na zunanje meje Evropske unije ne pojenja. Ena od treh bolj obremenjenih migracijskih poti ostaja tako imenovana zahodna balkanska pot, ki poteka tudi čez Slovenijo. Do sredine tega meseca je na nedovoljen način hrvaško-slovensko mejo prestopilo več kot 7.900 tujcev, kar je slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenija tako povečanega pritiska migrantov z obstoječimi zmogljivostmi za namestitev ne bo mogla več obvladovati. Vlada je zato konec februarja sklenila vzpostaviti dva nova začasna azilna domova - na Obrežju v občini Brežice in v občini Središče ob Dravi, čemur pa prebivalci niso naklonjeni. Kakšne so razmere na meji z migranti, kako jih obvladovati, kako in kje poskrbeti za oskrbo migrantov ter zakaj so lokalne skupnosti pri nas tako nenaklonjene azilnim domovom bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih z Gabrijelo Milošič. Gosti: - Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj - Generalni direktor Direktorata za migracije Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar - Župan Brežic Ivan Molan - Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica
Predor Karavanke je naš najdaljši cesti predor, edini enocevni, kar zelo zmanjšuje prometno varnost, hkrati pa edini, ki si ga delita dve državi. Preboj druge cevi avtocestnega predora je tako pomemben mejnik, gradbena dela, ki so jih začeli pred tremi leti in pol, naj bi v celoti končali do konca leta, za promet pa naj bi drugo cev odprli leto pozneje. Pretočnost prometa se bo s tem precej povečala, kar je pomembno ob podatku, da gre skozi predor skoraj 14 tisoč vozil na dan. O poteku del, težavah in pričakovanjih v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.
Vladimir Putin ostaja ruski predsednik še nadaljnjih šest let. Tridnevno glasovanje je prineslo visoko udeležbo in pričakovane rezultate, po podatkih ruske volilne komisije je za aktualnega predsednika glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. V prvih izjavah je ruski predsednik napovedal, da bo Rusija postala še močnejša, da bo okrepila vojsko in vojaško operacijo v Ukrajini pripeljala do uspešnega konca. O volitvah in današnji Rusiji bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17:00.
Pogajanja – to je beseda, ki najbolje označuje skupni imenovalec iztekajočega se tedna. Doma brezplodna maratonska pogajanja o plačah, stavkovnih in protestnih zahtevah uradnikov, sodnikov, kmetov. V tujini pogajanja o miru, ki bi jih svet nujno potreboval za ohranitev človečnosti. Pogajanja bodo zato tudi rdeča nit Tedenskega aktualnega mozaika. Pojasnili bomo med drugim ozadja o mediaciji med vlado in zdravniki ter načrte v zvezi z referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Iz sveta pa o trpljenju v Gazi in oviranju humanitarne pomoči, ruskih volitvah v senci vojne v Ukrajini ter žarku upanja na poti Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo. Kritični pregled tedna ta teden v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.
14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.
Muslimanski sveti mesec ramazan sestradanim in izčrpanim prebivalcem Gaze ni prinesel nobenega olajšanja. Še naprej se vrstijo izraelski napadi, kljub opozorilom Združenih držav Amerike se nadaljujejo tudi izraelske priprave za kopenski napad na mesto Rafa, kamor se je zatekla večina tamkajšnjih Palestincev. Kot opozarjajo poznavalci razmer, bi lahko samo iskrica zanetila ogenj v celotni bližnjevzhodni regiji. O aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu, prizadevanjih za umiritev razmer in možnostih za trajnejšo rešitev spora bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj: Blaž Ermenc
Slabih 11 mesecev je do odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica - Gorica. 8. februarja prihodnje leto se bo na nekdanji mejni črti med obema mestoma začela otvoritvena slovesnost prve čezmejne evropske prestolnice kulture. Predvidenih je približno 400 različnih dogodkov v obeh mestih in širši regiji. EPK podpira 13 občin na Goriškem in 27 iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Za infrastrukturne naložbe na obeh straneh meje je predvidenih 117 milijonov evrov, za programski del na slovenski strani 20 milijonov. Kaj vse se bo zgradilo oziroma prenovilo za namene EPK, kako potekajo gradbena dela na slovenski in italijanski strani? Kakšna je vloga organa Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki je v tem projektu ključen zaradi koordinacije čezmejnega sodelovanja? Kdo vse bo oblikoval kulturni in umetniški program, kateri dogodki bodo privabili največ obiskovalcev, kako potekajo priprave, s katerimi težavami se srečujejo izvajalci kulturnih programov? O vsem tem v Studiu ob 17-ih z Natašo Uršič. Gostje: -Mia Lorbek, vršilka dolžnosti direktorice Javnega zavoda GO!2025, -Tomaž Konrad, namestnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje -Samo Turel, župan novogoriške mestne občine -Stojan Pelko, programski vodja EPK
V gledališču Dolby v Los Angelesu so podelili že 96. oskarje. Po napovedih je oskarje za najboljši film, režijo in še pet drugih dobil Oppenheimer, film o znanstveniku J. Robertu Oppenheimerju, ki je odigral ključno vlogo pri razvoju atomske bombe. Dobro so se odrezala Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa s štirimi oskarji, slavilo je tudi Interesno območje, film, umeščen v »običajno življenje nacistov« in pa japonski animirani film, Mijazakijev Fant in čaplja. Po prečuti oskarjevski noči smo pred mikrofon povabili predsednico društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI in Dnevnikovo publicistko Veroniko Zakonjšek, filmsko kritičarko Nevo Mužič in programskega selektorja in sodelavca Slovenske kinoteke, Matevža Jermana.
Najdaljši zdravniški stavki pri nas še ni videti konca. Stavkovnemu valu se pridružujejo tudi tožilci, medtem ko so sodniki začeli s pravnimi postopki za izterjanje premalo izplačanih plač. Ministrstvo za solidarno prihodnost še ni vzpostavilo informacijskega sistema, zato so centri za socialno delo zasuti s stotinami vlog za oskrbovalca družinskega člana. V tednu, ko z dnevom žena opozarjamo na položaj žensk, je Francija v ustavo izrecno zapisala tudi pravico do splava. O teh in številnih drugih temah, ki so zaznamovale teden doma in na tujem, v Tedenskem aktualnem mozaiku.
Pred jutrišnjim mednarodnim dnevom žensk bomo v Studiu ob 17-ih govorili o eni izmed številnih žgočih tem, ki pestijo ženske: plačni neenakosti. Kako je mogoče, da so ženske pri istem delodajalcu za enako delo oziroma delo enake vrednosti še vedno plačane manj kot moški in da država kljub opozorilom Sveta Evrope nima ustreznih mehanizmov za preprečevanje plačne neenakosti? Osvetlili bomo vzroke za plačno vrzel, posledice in mogoče rešitve. Odgovore na ta vprašanja bodo iskali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, raziskovalka področja plačne vrzeli Andreja Poje, Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja in Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo. Oddajo pripravlja Tita Mayer.
Slovenski javni zdravstveni sistem je na prelomni točki. Kaj ga lahko reši nadaljnjega razpadanja? Stavka zdravnikov, ki traja že osem tednov, je številne obstoječe težave v zdravstvu še bolj razgalila in poglobila. Katere so te in kje so najbolj izrazite? Kako jih občutijo zaposleni, kako bolniki? Kaj je nujno spremeniti, kaj mora pri tem narediti vlada in kaj zdravniki? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s strokovnjaki, predstavniki vlade, zdravnikov, bolnišnic in zdravstvenih domov.
Neveljaven email naslov