Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Že ko arhitekt snuje nov objekt, razmišlja o tem, kam in kako se bo ta umestil čez več desetletij. Tako bi vsaj bilo prav. Še toliko bolj to velja za urbaniste, ki načrtujejo večje, zapletene celote. Smo sposobni misliti prihodnost? S tem vprašanjem so pospremili razstavo v malem razstavišču Mestnega muzeja z naslovom Urbane prerokbe: Življenje v Ljubljani leta 2100. Ponuja 30 kratkih prerokb, ki razmišljajo, kako bi bilo lahko videti naše življenje ob naslednjem prelomu stoletja. V Svetu kulture napovedujemo še dva glasbena dogodka: danes ob 19.30 se bo v dvorani Union v Mariboru z nastopom slovitega Švedskega komornega orkestra ter solistoma sopranistko Mojco Erdmann in klarinetistom Kevinom Spagnolo, nadomestil bo napovedanega vodjo orkestra Martina Froesta, nadaljevala sezona, ki jo pripravlja Narodni dom Maribor. Jutri ob 19.30 pa bo skladatelj Matej Bonin s sodelavci v Cankarjevem domu predstavil delo Gimnastika ne/smisla II, kompozicijo za šest tolkalcev in vokalistko s teatralnimi elementi in poezijo Karla Hmeljaka. Foto: Andrej Peunik, z razstave Urbane prerokbe
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar, obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz Birkenau leta 1945, kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in temu spominu se poklanjamo tudi v oddaji. O skupini otrok, ki je na dolgem begu pred terorjem nacizma in fašizma leto dni prebila tudi na Lesnem Brdu v okolici Ljubljane, pripoveduje knjiga Leov zapis, katere prevod je nedavno izšel pri ZRC SAZU. Posvečamo se tudi zgodbi, ki je večinoma ne povezujemo z grozotami druge svetovne vojne, a nova izdaja knjige o Bambiju kaže, da to priljubljeno pripoved lahko razumemo tudi kot slutnjo holokavsta. Foto: Radio Koper
Britanska režiserka, plesalka in scenaristka Sally Potter, ki je pred tremi desetletji zaslovela s svojim celovečernim filmom Orlando, se tokrat na velikem odru SNG Drame Ljubljana predstavlja z besedilom Party. The Party je izvirno ime njenega črno-belega filma, ki se je pred štirimi leti slovenskemu občinstvu predstavil na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, a je avtorica pozneje filmski scenarij predelala v dramsko besedilo. V tej obliki ga je za gledališki oder prevedla prevajalka Tina Mahkota, besedilo pa je v jezik uprizoritve prenesel režiser Ivica Buljan. Predstavljamo tudi nedavno izšli prvi zvezek doslej še nekatalogiziranih Srednjeveških rokopisov in fragmentov Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga uredila umetnostna zgodovinarka Nataša Golob. Kot je zapisala, gre pri pripravi katalogov za »odpiranje vrat v srednji vek, čas, ki je za nekatere tako daleč in za druge tako blizu.« FOTO: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Izpostavljamo razstavo Mankice Kranjec z naslovom Spregledane, ki so jo v ponedeljek odprli v galeriji Fotografija v Ljubljani. Razstava v ospredje postavlja deset žensk, ki so v času epidemije opravljale poklice, ki so pogosto spregledani in premalo cenjeni. Fotografinja in vizualna ustvarjalka njihovim zgodbam daje glas in jih postavlja na piedestal. Prikaže jih v različnih življenjskih vlogah in kot pravi, so po njenem mnenju prav one junakinje epidemije. V oddaji predstavljamo še novo dvojezično knjigo pesmi Marija Čuka z naslovom Vse gube ljubezni. Nastala je v našem italijanskem in avstrijskem zamejstvu, v sodelovanju založbe Mladika iz Trsta in Mohorjeve založbe v Celovcu. V njej so v prvem delu pesmi, izbrane iz Čukove knjige Ko na jeziku kopni sneg iz leta 2014, v drugem pa nove, še neobjavljene pesmi.
Te dni na 33. tržaškem filmskem festivalu gostujejo slovenski filmarji: Marija Zidar predstavlja dokumentarec Odpuščánje, Rok Biček kratki film Kazenski strel in Matevž Luzar igrani celovečerec Orkester. Minuli teden je minilo 77 let od edinstvenega športnega dogodka, ko so na osvobojenem ozemlju pripravili partizansko zimsko olimpijado, na kateri so udeleženci tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. O dogodku so posneli dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 režiserja in scenarista Dušana Moravca, ki bo na sporedu danes ob 21. uri na TVSLO 1. Nocoj bo v Narodni galeriji potekal koncert v okviru cikla Sozvočje svetov. Na koncertu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije z naslovom Izgubljena mladost bo z orkestrom nastopila flavtistka Eva-Nina Kozmus, na sporedu pa bodo dela Maje Čerček, Carla Philippa Emanuela Bacha, Petra Iljiča Čajkovskega in Aleksandra Borodina.
Beseda bo tekla o dveh knjigah: dr. Klemen Jelinčič Boeta je v monografiji Jeziki in ljudstva Evrope zbral več kot 200 jezikovnih gesel, medtem ko so pri Založbi ZRC SAZU izdali zbornik razprav o duhovniku in zgodovinarju Janezu Ludviku Schönlebnu v luči novih raziskav.
Lani umrli tržaški pisatelj Marko Sosič, nekdaj tudi umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Trst, je že pred leti napisal besedilo Meja sneženja, ki bo zdaj ugledalo luč sveta kot predstava v režiji Gorana Vojnovića. Trpka in pretresljiva drama o zastrupljenih družinskih odnosih ob pomoči izostrenega dialoga govori o molku v družini in potlačitvi dejanj in čustev. Oziramo pa se tudi na razstavno področje v Italiji in napovedujemo nekaj razstav, ki se tam obetajo v prihodnjih mesecih. Foto: SSG Trst, Luca Quaia
V oddaji podrobneje predstavljamo novo uprizoritev komične opere Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija, ki bo premiero doživela nocoj na odru ljubljanske Opere, in obsežno monografijo o kulturni dediščini severovzhodne Slovenije Dediči prostora, varuhi pomnikov, ki so jo pripravili sodelavci mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine ob 60-letnici delovanja te ustanove. V ameriški zvezni državi Utah se danes začenja festival neodvisnega filma Sundance, ki bo v celoti potekal na spletu, v Galeriji Photon, centru za sodobno fotografijo v Ljubljani, pa danes odpirajo razstavo dveh ustvarjalcev v okviru tako imenovanega Avtorskega dialoga: Lina Gerkmana in Jakuba Staneka.
V stalnem gledališču v Trstu bodo premierno uprizorili predstavo Nekaj v zraku v režiji Anđelke Nikolić, s katero se poklanjajo domačemu avtorju mednarodnega slovesa, Vladimirju Bartolu. Predstavljamo tudi prvo gostovanje avstrijskega komornega orkestra Camerata Sinfonica Austria v Narodnem domu Celje in simfonični koncert Tako tiho, namenjen dojenčkom in malčkom, ki bo potekal v studiu 26 Radia Slovenija in je nastal v okviru projekta B-AIR. Vir fotografije: SSG
Predstavljamo dve razstavi: različnim pogledom na človekovo kožo – od njene površine do družbene umeščenosti – se posveča razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani, medtem ko je v mariborski Kibli na ogled velika skulptura z naslovom Feniks kiparja in nekdanjega ministra za kulturo Zorana Pozniča.
Kako težko je dokumentirati duševno vedenje, nam v večkanalni videoinstalaciji, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu, želi prikazati v Trbovljah rojena umetnica mlajše generacije Đejmi Hadrović. Projekt Under 2021 / Pod 21, ki ga je ustvarila na Dunaju, obravnava sedanjo zdravstveno krizo in posledice duševnih motenj zaradi dolgotrajne izolacije. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe, ki jo je literarna znanstvenica in dramaturginja Katja Mihurko Poniž zasnovala kot pregled ženskega literarnega ustvarjanja vse od trenutka, ko je nastalo prvo besedilo s pripisanim ženskim avtorstvom, do modernizma in z njim slovitega eseja Lastna soba Virginie Woolf. In še komentar Marija Čuka o nedeljskem tradicionalnem božičnem koncertu v tržaški stolnici, ki je simbolno napovedal ponoven zagon slovenske kulture v Italiji. Videoinstalacija Under 2021 / Pod 21 Đejmi Hadrović, foto: Andrej Uduč
Ste vedeli, da danes obeležujemo milijondevetinpetdeseti rojstni dan umetnosti? 17. januar je datum, na katerega je leta 1963 Robert Filliou, umetnik iz avantgardnega gibanja Fluxus izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Praznovanje je zasnovala skupina producentov evropskih radijev in širše v neke vrste radijskem festivalu. Koncerti in drugi dogodki, ki bodo zaplavali na nocojšnje radijske valove, so torej rojstnodnevna darila. V projektu evroradijske skupina Ars Acustica sodeluje tudi naš program Ars. Ja, čas je res lahko zelo relativen. Se spomnite občutka, ko kaj izgubiš in potem v glavi sestavljaš zgodbo za nazaj? Po takih poteh drugih ljudi se je v New Yorku odpravila umetnica Lene Lekše, ki si je zadala nalogo, da bo iskala izgubljene predmete. Na spletni strani Craigslist je med oglasi, s katerimi so ljudje iskali izgubljeno, izbrala še zlasti zanimive in se odpravila po ulicah, kjer so se gibali lastniki teh predmetov. Projekt zdaj predstavlja na razstavi v Centru in galeriji P74. Na fotografiji Jaka Berger med nastopom, foto: Sunčan Stone
Center kulture Španski borci in plesna skupina EnKnapGroup predstavljajo nov družabni odrski dogodek »Triplet«. Ta sledi trodelni zasnovi, je preplet predstave v živo, moderiranega pogovora in druženja občinstva z ustvarjalci ter izkušnje oglede delov predstave na VR očalih. Dogodek temelji na predstavi »Odvečni«, ki jo je EnKnapGroup predstavil že oktobra 2020, tematizira pa zaprtje kulturnih institucij in preklic dogodkov zaradi covidnih ukrepov. Objavljen je bil program 52. Tedna slovenske drame. V tekmovalnem programu bo na ogled osem predstav: (1) Andrej Inkret: »In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek« v režiji Matjaža Bergerja ter v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica, (2) Simona Semenič: »jerebika, štrudelj, ples pa še kaj«, režija Jure Novak, SNG Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče, (3) Srečko Kosovel: »KONS: Novi dobi«, režiser: Žiga Divjak in (4) Simona Semenič: »lepe vide lepo gorijo« v režiji Maše Pelko – oba iz Prešernovega gledališča Kranj, (5) Barbara Zemljič: »Olje črne kumine«, v režiji avtorice – Mestno gledališče ljubljansko, (6) Nina Rajić Kranjac: »Solo« prav tako v režiji avtorice, nastalo v Slovenskem mladinskem gledališču in v koprodukciji z Masko, (7) Drago Jančar in Janez Pipan: »To noč sem jo videl« v režiji Janeza Pipana, SNG Drama Maribor, Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište in Cankarjev dom, in še (8) Kolektiv Počemučka: »Under construction«, režija Aljoša Lovrić Krapež, v produkciji Gledališča Glej. V Cankarjevem domu pa se bo odvrtela prva projekcija novega celovečernega filma Vinka Möderndorferja »Zastoj«, idejo za katerega je gojil vse od leta 1998 in tudi izrazil prek različnih medijev. Film tematizira predvsem kronično odsotnost empatije v medčloveških odnosih, kar predstavlja enega najbolj perečih problemov današnjega sveta. Zgodba je podana prek srečanja dveh parov, ki prihajata iz popolnoma različnih socialnih izhodišč in na prvi pogled nimata ničesar skupnega. A tragični dogodek ju v eni noči usodno združi. /foto: Družabni odrski dogodek Triplet, (c) Andrej Lamut/
Scenski dogodek Zeniteum, ki se bo nocoj odvil pred zgradbo Banovina je skupaj s 60-imi izvajalci zasnoval Dragan Živadinov. Gre za spoj znanosti in umetnosti, vrhovnih vrednot Evrope in evropskih narodov. V oddaji poročamo tudi o tretji knjigi spominov akademika Kajetana Gantarja Penelopin prt ter novi premieri na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava Vse to sem videla, ko sem letela mimo oživlja zgodbo psičke Lajke, ki je kot prvo živo bitje v vesolju obkrožila zemljo. Gre za avtorski projekt Matica Lukšiča in Eve Jagodic.
Življenje Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega zveni kot klišejev polna pretirana zgodba: mučili so ga napadi božjasti, kmalu po rojstvu sta mu umrla otroka, zasvojen je bil z ruleto, zaradi česar je bil nenehno zadolžen. A ruski literarni zgodovinarki in biografinji Ljudmili Ivanovi Saraskini uspe v monografiji Dostojevski kljub romaneskni kakovosti ohranjati večplastnost ter visoko stopnjo kredibilnosti. Z največjo poznavalko tega slovitega pisatelja se je včeraj pogovarjal prevajalec Borut Kraševec. Nekaj utrinkov večera bomo strnili malce po 16.00, ko se bomo posvetili tudi razstavi mlade umetnice Tine Konec, ki se v mariborskem UGM Studiu predstavlja s senzibilnimi, meditativnimi in abstrahiranimi podobami dreves. Foto: Tina Konec, razstava Evergreen, studio UGM, izrez fotografije; avtorica fotografije: Sara Rezar
Barva kot materija v pravokotnem slikarskem polju je v abstraktnih slikah Gustava Gnamuša le izhodišče. Bistveno je namreč njeno valovanje, sevanje, ki se ''prežarči'' v nas. Gre torej za fenomenološki vstop v barvo. V galeriji Equrna v Ljubljani je na ogled razstava Lambda 1975–2021 njegovih novejših del, med njimi pa najdemo tudi nekaj precej starejših. Na Ptuju pa so postavili medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. V prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki. Ostajamo na Štajerskem, posvetili se bomo še 5. koncertu komornega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ki ga bo izvedel ansambel za baročno glasbo Bach Consort z Dunaja v dvorani Union v Mariboru. Foto: Žiga Bratoš (razstava Gustava Gnamuša v galeriji Equrna)
Devetinsedemdeseta podelitev zlatih globusov, priznanj Združenja tujih novinarjev v Hollywoodu, je na Beverly Hillsu v Kaliforniji potekala brez vsega sijaja, ki ga je imela ob oskarjih in emmyjih še do nedavnega kot del trikotnika najuglednejših ameriških filmskih, televizijskih in s to industrijo povezanih glasbenih nagrad. Kar si je v boljših časih vsako leto ogledalo do 18 milijonov televizijskih gledalcev, je letos potekalo v obliki zasebne prireditve, brez programa, rdeče preproge in gostov, predvsem pa brez kakršnega koli medijskega prenosa. Uradno zaradi četrtega vala pandemije in izjemno nalezljive koronavirusne različice omikron. Dejanski razlogi pa niso tako skriti, da jih ne bi bilo mogoče videti ali o njih vsaj sklepati.
Ljubljanska Stara mestna elektrarna v novo leto vstopa s predstavo »En K te gleda«. Ta plesno-cirkuško-igrana predstava, ki se v osnovi nanaša na večno aktualno kratko zgodbo »Preobrazba« Franza Kafke, prek hibridne transformacije med dramskim in plesno-gibalnim gledališčem tematizira absurdnost človeške izgubljenosti in odtujenosti znotraj državnih aparatov. Gledališče Koper prav tako predstavlja novo uprizoritev, in sicer »Indijc hoče u Bronx«, ki jo je Israel Horowitz prvič na oder postavil že leta 1968, leta 1995 pa je bila izvedena tudi v ljubljanski Drami. Predstava, ki obravnava nasilje in njegove mehanizme v Združenih državah Amerike ob koncu 60-ih let prejšnjega stoletja, prav tako sklene z žalostno noto večne aktualnosti. Televizija Slovenija pa na male ekrane pošilja novo sezono kriminalnih serij, ki so nastale po romanih Tadeja Goloba. Prvemu delu »Jezero«, ki je postavljeno v zimski Bohinj, sledita še »Leninov park« in »Dolina rož«, obarvana z vročo poletno Ljubljano. /foto: Predstava »En K te gleda« v ljubljanski Stari mestni elektrarni (c) Drago Videmšek /
Danes v oddaji izpostavljamo premiero radijske igre Vinka Möderndorferja o pravniku, politiku, sociologu in pedagogu Andreju Gosarju (1887-1970), ki je bil izjemno pokončen človek visokih moralnih meril, katoličan, ki se je zavzemal za socialno pravično krščansko družbo, za soupravljanje delavcev v delovnih okoljih. V glavni vlogi Antona Gosarja nastopa dramski igralec Ivo Ban, ob njem pa še Matej Puc, Silva Čušin, Gaber Terseglav, Zvone Hribar, Boris Ostan in drugi. Premiera bo danes ob 22.05 na programu Ars. V oddaji predstavljamo tudi razstavo v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, ki ponuja vpogled v aktualno ustvarjalnost umetnic in umetnikov na temo Umetnost v izjemnih razmerah, ter razstavo ilustracij Pod svobodnim soncem, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili v sodelovanju z zavodom Škrateljc ob izidu stripa Pod svobodnim soncem z ilustracijami Damijana Stepančiča.
Slovenski pisatelj mlajše generacije, Davorin Lenko, vsake štiri leta napiše roman. Po vsakem romanu izda zbirko kratkih zgodb. Vsaj tako kaže statistika njegovih dosedanjih literarnih del. Leta 2013 je osupnil slovensko javnost s prvencem Telesa v temi in zanj prejel kresnika. Zdaj je pred nami njegov tretji roman z naslovom Triger, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji. Prelistali smo tudi najnovejše knjižne izdaje na področju otroškega in mladinskega leposlovja.
Neveljaven email naslov