Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Španija bo častna gostja na Slovenskem knjižnem sejmu prihodnje leto, zato more Pogled na Španijo, kot so naslovili pogovor o španskem založništvu na letošnjem, odpreti možnosti za razmislek o sodelovanju naših založnikov in avtorjev s tem velikanskim knjižnim trgom. V današnji oddaji tudi o jutrišnji premieri v SNG Nova Gorica. Neposredni spletni prenos predstave Janko in Metka bo to, pravljice, ki jo lahko razumemo kot metaforo človeškega odraščanja. Tokratno izvedbo je režiral Andrej Jus, posebnost pa je, da niso uporabili nobenih besed, tako izstopijo kostumi, scenografija, glasba, igralski gib. V Svetu kulture še o nocojšnjem koncertu v Slovenski filharmoniji z naslovom Veličastno in mogočno, izvrstno in čudovito 2 iz cikla Drugi val filharmoničnih spletnih koncertov, ki ga bo moč spremljati v neposrednem prenosu. Celoten koncert je posvečen ustvarjanju Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sliki: izrez grafike 36. Slovenskega knjižnega sejma
Pisalo se je leto 1968 ... svet se je dvignil na noge in pisal zgodovino. Tudi pri nas. O zgodbah ljubljanskega študentskega gibanja med letoma 1964 in 1974 lahko beremo v zborniku z naslovom 1968: čas upora, upanja in domišljije, ki je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavili bomo tudi prevod cikla romanov Patrick Melrose. Britanski pisatelj in novinar Edward St Aubyn ga je napisal na podlagi svojih življenjskih izkušenj, ob odraščanju ob hudih otroških travmah, ki so jih povzročile spolne zlorabe in uživanje drog. Njegovo delo je doživelo televizijsko priredbo in bilo nominirano za Bookerjevo in Guardianovo nagrado. Romaneskni lik Patricka Melrosa pa je neki novinar časnika Guardian označil za »Hamleta na heroinu«.
Pesnik in dramatik Ivo Svetina je v svojih delih pogosto črpal iz izročila starodavnih kultur – od Babilona in antične Grčije do stare arabske in perzijske kulture, tibetanskega budizma in še česa. S poetičnim romanom Malabar, ki je nedavno izšel pri založbi Miš, se je podal v jugozahodno Indijo, pri tem je, kot navaja že v uvodu, za izhodišče vzel potopis portugalskega pomorščaka Duarteja Barbose izpred petih stoletij in ga zgnetel v skupno pripoved z notranje razbolelim individuumom 21. stoletja, ki ga nenehno mučijo vprašanja o ljubezni, praznini, smislu in ustvarjanju. V Svetu kulture pa tudi o navzočnosti slovenskih založb v Italiji na letošnjem spletnem knjižnem sejmu in njihovem spopadanju s spremenjenimi pravili igre, ki jih narekuje pandemija covida-19. Vir foto: Bobo
Strast do zgodovine, raziskovanja in knjig ter visoki kriteriji me vodijo vsa leta. Tako o svojem delovanju pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemen in samosvoj založniški opus. Nagrado je prejel ob včerajšnjem odprtju slovenskega knjižnega sejma, podeljuje pa jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. V današnji oddaji pa tudi o knjigi Muriel Barbery Ena sama vrtnica. Foto: Radio Maribor, Boštjan Lah
Tokrat o nagrajencih 31. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala in o prihodnosti spletnih filmskih festivalov s programskim direktorjem Liffa Simonom Popkom. Danes se – prav tako na spletu – začenja Slovenski knjižni sejem; otvoritveni nagovor ima pesnik Niko Grafenauer, ki bo na sejmu praznoval 80. rojstni dan.
Zajezitveni ukrepi dodobra krojijo izvedbeno plat kulturnih dogodkov. Alternativa, h kateri se večina kulturnih ustanov in društev zateka, je splet, ki ponuja možnost vzdrževanja stika z občinstvom. Tega si med številnimi akterji želita tudi letošnji CoFestival, ki se je začel dopoldne, in Slovenska filharmonija. Program prvega dela CoFestivala, ki torej poteka spletno, bomo podrobneje predstavili v pogovoru z eno od članic kuratorske ekipe Dragano Alfirević, napovedali pa bomo tudi koncerta Cyber abonmaja Slovenske filharmonije. Ta prinaša videoprenose in neposredne radijske prenose koncertov komornih sestavov. Foto: Kino Šiška (detajl)
Danes v oddaji predstavljamo knjigo italijanskega pisatelja Giovannija Dozzinija, ki v svojem romanu Spredaj je hodil Baboucar prikazuje vsakdanjik mladih afriških prosilcev za azil v italijanski pokrajini Perugia. V Narodni in univerzitetni knjižici so kot prvi v Sloveniji, že v času prvega vala okužb s koronavirusom, začeli s postopki za nakup sterilizatorja knjižničnega gradiva. Dve taki napravi sta zdaj brezplačno na voljo vsem uporabnikom NUK-ovih storitev. In še pogled k sosedom: Milano je v središču italijanske javnosti ne samo zaradi kovida, temveč tudi zaradi razstave, ki naj bi jo za množičen ogled odprli v kraljevi palači 3. decembra. Gre za razstavo o ruskih umetnicah.
Danes v oddaji predstavljamo knjigo italijanskega pisatelja Giovannija Dozzinija, ki v svojem romanu Spredaj je hodil Baboucar prikazuje vsakdanjik mladih afriških prosilcev za azil v italijanski pokrajini Perugia. V Narodni in univerzitetni knjižici so kot prvi v Sloveniji, že v času prvega vala okužb s koronavirusom, začeli s postopki za nakup sterilizatorja knjižničnega gradiva. Dve taki napravi sta zdaj brezplačno na voljo vsem uporabnikom NUK-ovih storitev. In še pogled k sosedom: Milano je v središču italijanske javnosti ne samo zaradi kovida, temveč tudi zaradi razstave, ki naj bi jo za množičen ogled odprli v kraljevi palači 3. decembra. Gre za razstavo o ruskih umetnicah.
V Svetu kulture lahko danes prisluhnete pogovoru z Brino Svit o njeni zbirki Nove definicije ljubezni, s katero se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb. Zbirka je galerija človeških usod, lahko moških, lahko ženskih, ki se srečajo s tako ali drugačno ljubeznijo. V oddaji bomo odprli še filmsko temo: obisk Kina pomeni posebno zvočno, vizualno in prostorsko izkušnjo, to je njegova prednost pred ogledom na spletu. So pa spletne platforme kljub vsemu pomembne za vzdrževanje in krepitev odnosa med kinematografi in občinstvom, ko so dvorane zaprte. 31. ljubljanski mednarodni filmski festival v letošnji spletni obliki poteka ne le v prestolnici in v sodelujočih mestih, temveč seže povsod po Sloveniji in ponuja tudi raznolik spremljevalni program. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji Brina Svit, foto: Francesca Mantovani
Danes bomo povedali, kdo so letošnji nominiranci za najboljši literarni prvenec 36. Slovenskega knjižnega sejma in nato nadaljevali v knjižnem duhu. Novost Evalda Flisarja Moje kraljestvo umira žanrsko prepleta prvine izpovedi, detektivke in fiktivnega življenjepisa, v ospredje pa postavi pisatelja, ki ga pesti ustvarjalna blokada oziroma ki ostane brez glasu – ena osrednjih tém je razmislek o ustvarjanju. A kot je pogosto v Flisarjevih delih, tudi v tem ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Predstavili bomo še Newyorško trilogijo Iztoka Osojnika – nenavadno in zvrstno težko opredeljivo knjigo na skoraj štiristo straneh, ki je polna meandrov, kot jo opiše Tadeja Krečič. Vabljeni v našo družbo! Foto: (izrez naslovnic knjig) Evald Flisar: Moje kraljestvo umira (KUD Sodobnost International), Iztok Osojnik: Newyorška trilogija (KUD Police Dubove)
Muzikologija odpira pot razumevanja še zlasti do starejše glasbe. Slovensko muzikološko društvo, ki je namenjeno uveljavljanju muzikološke stroke, svoje poslanstvo izpolnjuje tudi z Dnevi slovenske muzikologije. Danes in jutri potekajo že četrtič, letos pa so se v celoti preselili v spletno okolje. Na spletu se od prejšnjega tedna odvija tudi Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe - nekaj prvih vtisov lahko slišite tudi v naši oddaji. Foto: BoBo
Posvetili se bomo poeziji. Govorili bomo o tretji pesniški zbirki Tine Kozin z naslovom Nebo pod vodo; njena osrednja tema je človekovo minevanje oziroma poslavljanje. Predstavili bomo še pesniški prvenec Drseči svet, pod katerega se podpisuje Nina Medved, lanska nagrajenka Festivala mlade literature Urška.
V ljubljanski Galeriji Škuc so postavili razstavo dveh umetnic mlajše generacije – Maruše Meglič in Sare Rman. Na ogled bo sicer šele po sprostitvi zajezitvenih ukrepov, razstavo tako zaenkrat predstavljajo samo na spletu in družbenih omrežjih. Naslov Pod pritiskom se zdi ravno pravšnji za trenutni čas, a dejansko se nanaša na odnos do materialnosti, ki ga razstava postavlja v ospredje. V nadaljevanju oddaje bomo pozornost namenili še zgodnji prozi Florjana Lipuša, ki jo zaznamuje avtorjevo iskanje novega izraza in preizkušanje možnosti slovenskega jezika, kot lahko preberemo na platnici knjižne novosti z enostavnim naslovom Zgodnja dela. Foto: Simao Bessa / Škuc
Od danes do prihodnje nedelje, 22. novembra, poteka spletna izdaja 31. Ljubljanskega filmskega festivala. Na Liffu je sicer na ogled precej manj filmov kot po navadi – 22 celovečercev in izbor kratkih filmov – toda med njimi je nekaj najbolj pričakovanih naslovov zadnjega časa. Več o teh v pogovoru Tese Drev Juh z direktorjem festivala Simonom Popkom. 11. november, ko goduje sv. Martin je pri nas tradicionalno povezan z vinom, na Poljskem pa na ta dan praznujejo neodvisnost. Poklicali smo veleposlanika Republike Poljske dr. Krzysztofa Olendzkega, ki je spregovoril o dolgotrajnem boju za obstoj poljske kulture in poljščine ter o pomembni prelomnici, ki jo za Poljsko predstavlja današnji praznik. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Liffe
Ob razstavi študentov arhitekture v galeriji Banke Slovenija se bomo spraševali, kako bomo živeli v prihodnje, ter predstavili dogodka na spletu in FM radijskih valovih: 10. festival otroškega in mladinskega filma Enimation, ki so ga v Mariboru preselili na splet, in zvočno delo Sonična ontologija malomarnosti, ki bo danes dosegljivo na radijskih valovih v delu parka Tivoli, prihodnji teden pa še na programu Ars.
Feri Lainšček s svojim 30. romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine iz svojih najzgodnejših let in na plano zbeza tisti najgloblji spomin, ki se mu, kot pač vsem nam, podi po podzavesti. Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina. Pogledali bomo tudi v Picassov muzej v Parizu in odkrili manj znani področji ustvarjanja tega slovitega umetnika – poezijo in strip. Foto: Uredništvo dokumentarnega programa Televizije Slovenija
O tragedijah Auschwitza je napisanih veliko pisem, dnevnikov, knjig. Okoli osemdeset jih je prebral pesnik, pisatelj, prevajalec in scenarist Branko Šömen, ko je pripravljal svoj roman z naslovom Tišina za oči. O trpljenju in pogumu v Auschwitzu je vse izmišljeno – razen smrti, zapiše na začetku. V ospredju njegovega romana so taboriščniki, številni so Judje, pripadniki Sonderkommande, delovne enote, ki je delala v krematoriju. O njihovi usodi, tudi o njihovem uporu leta 1944, piše pisatelj stvarno, hkrati pa ne more skriti, da je tudi pesnik. V svetu kulture se bomo posvetili tudi novemu romanu Elif Shafak, ki je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Rdeča nit je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa pa ga zanimiva struktura. Vabljeni v našo družbo. Na levi fotografiji Elif Shafak (foto Zeynel Abidin), na desni fotografiji Branko Šömen (foto Branka Šömen)
Med spremljanjem razpleta ameriških volitev se vrstijo razlage napetega dogajanja, družbenih in kulturnih posledic izrekanja in vedenja ameriškega ljudstva. Danes opoldne je svojo razlago za publikacijo Oxford Political Review povedal filozof Slavoj Žižek. Potem ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, pa se vrstijo ugibanja, za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo te prostore. Včeraj je na Odboru za kulturo v državnem zboru državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc prvič povedala, da se je že pred tem mandatom načrtovala prenova, ki bi na Metelkovi omogočila prostore prirodoslovnemu muzeju. To je potrdil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti in dodal, da bodo bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. To sta osrednji temi današnje oddaje.
V enajstminutnem animiranem filmu Maček Muri – tekma se na nogometnem igrišču spopadeta ekipi NK Mucki in Mačkoni, prvi z debelim vratarjem po imenu Čombe, drugi z novim kapetanom, prebrisanim Falotom, ki mu v borbi za zmago niso tuje niti najrazličnejše podle ukane. Gre seveda za animirano upodobitev dela legendarnega glasbenega projekta o Mačku Muriju in Muci Maci, ki si ga je kitarist in skladatelj Jerko Novak pred več kot tremi desetletji po besedilu Kajetana Koviča zamislil kot rokovski projekt, mačkam pa je glas posodila Neca Falk. Za film Maček Muri – tekma sta na letošnji podelitvi nagrad Društva slovenskega animiranega filma, ki je sicer potekala prek spleta, nagrado dobila Jernej Žmitek za režijo in Matic Perčič za animacijo. Strokovna komisija je zapisala še, da je med študijskimi animiranimi filmi letos veliko odličnih produkcij.
Malkovich, Malkovich, Malkovich – ali kako se hollywoodska igralska legenda John Malkovich prelevi v razvpite portrete: Alberta Einsteina, ki kaže jezik, Marilyn Monroe v maniri Warholovega Pop arta, Jacka Nicholsona v vlogi Jokerja in drugih. Malkovichev talent za radikalne preobrazbe je bil motiv fotografa Sandra Millerja, razstavo 61-ih fotografij, ki gostuje po svetu, pa so pred kratkim postavili v prostorih tržaškega pristanišča. V Svetu kulture tudi o knjižici Vodnik po starodavnem Dubrovniku, ki je nedavno izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Napisal jo je Ignacij Voje, profesor zgodovine in izjemni poznavalec Dubrovnika, mesta, ki ga je prvič obiskal že leta 1932 kot šestletni deček. Vabljeni v našo družbo. Foto: MagazzinodelleIdee
Neveljaven email naslov