Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj stosedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. V oddaji se bomo pogovarjali tudi z Ilde Košuta, ki v neposredni bližini narodnega doma vodi Tržaško knjižno središče. O položaju literarne kritike pa Veronika Šoster, dobitnica Stritarjeve nagrade za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Njen pogled ni pesimističen, saj meni, da se prostor za kritiko ne krči, ampak se spreminja, kar je pozitivno. Foto: RTV SLO
Princip kolaža so nekateri kritiki smatrali kot fundamentalni strukturalni model 20. stoletja ne le v polju estetike, ampak tudi v socialni, znanstveni in filozofski misli. Če je to morda nekoliko pretirano, pa nedvomno lahko trdimo, da je kolaž tesno povezan z umetnostjo 20. stoletja, predvsem z gibanji in slogi ob začetku 20. stoletja. Kolaž se je v začetku 20. stoletja uveljavil kot prekinitev tradicije in kot metafora sodobnega življenja. Mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS v Kranju si letos zastavlja vprašanje, kako umetniki v tej obliki razmišljajo o prihodnosti. V oddaji se bomo dotaknili tudi pomembne prihajajoče obletnice: v ponedeljek, 13. julija, bo minilo 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu, dogodka, ki se je v zgodovino vpisal kot simbol fašističnega preganjanja Slovencev. Zveza slovenskih kulturnih društev, Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče so združili moči in v nedeljo, 12. julija, se bodo na dvorišču Slovenskega kulturnega društva v Barkovljah spomnili žalostne obletnice.
Danes bo v oddaji najprej v ospredju 39. Poletna šola slovenskega jezika in 56. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga v teh dneh pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V nadaljevanju predstavljamo še razstavo nagrajenca Prešernovega sklada Mirka Bratuše in Prešernovega nagrajenca Draga Tršarja v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju.
Haloze in Kozjansko, dve pogosto spregledani območji Slovenije, v svoj objektiv že več kot šest desetletij zvesto beleži Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije. Letos je kot prvi fotograf prejel Prešernovo nagrado, v ljubljanski Galeriji Fotografija pa so se mu ob tej priložnosti poklonili z razstavo. Naš Svet kulture se bo odpravil tudi v Trst, tam je ob bližajoči se stoletnici požiga Narodnega doma Založništvo tržaškega tiska izdalo novo priročno publikacijo. Namenjena je vsem, ki si želijo izvedeti, zakaj ima za Slovence prav ta dom tako simbolno vrednost. Foto: Deklica iz Haloz, 1972 (izrez)
Danes se začenja festival Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Več o tem, kaj prinaša letošnja, že sedemnajsta izvedba festivala refleksije in prevoda poezije v tokratni oddaji. Pozornost bomo namenili tudi vzpostavitvi kibernetičnega laboratorija v mariborski KIBLI. Gre za raziskovalni laboratorij, ki bo s pomočjo tehnološke opreme igral pomembno vlogo pri digitalizaciji in virtualizaciji Maribora. Vabljeni k poslušanju!
Portreti rož umetnice Tanje Lažetić so daleč od samo dekorativnega, fotogeničnega ujetja rož v cvetju. Kot ob razstavi zapiše Marko Jenko: »/…/ tisto, pred čemer bi se morali najprej ustaviti in se kaj vprašati, je njihova več kot očitna umetnost, ki bi jo morali zapisati kot umetno-st, umetnija ali seveda digitalna, nekam aseptična umetelnost, ki tudi z osamitvijo posamičnega »doprsja« cveta vsekakor poudarja to, kar nam bi moralo biti znano: raznaravljenost tega cvetja, ki kajpak meri tudi na njegovo naravno nenaravnost, na način njegove – povsem dobesedno – »tovarniške«, industrijske produkcije in na njegovo uvoženost, ne glede na to, ali je morebiti avtohtonega evropskega izvora.« Razstavo Rože si lahko ogledate v ljubljanski Kresiji, na festivalu Celje Fokus 2020 pa lahko še do sredine avgusta ujamete razstavo Ritual očiščevanja: zadnje dejanje Tadeja Vaukmana, lanskega OHO nagrajenca. Gre za tretji del trilogije razstav – prva je bila v ljubljanski Galeriji P74, druga v Koroški galeriji likovnih umetnosti, tretja pa je zdaj na ogled v celjskem Likovnem salonu. Trilogijo je umetnik zasnoval na rezidenci v New Yorku, kjer je naletel na avtobiografijo Davida Michaela Wojnarowicza, ki je ključno, predvsem z depresivno atmosfero, zaznamovala Vaukmanovo trilogijo. V tej je še vedno razvidna prepoznavna umetnikova gesta; ponuja nam kukalo v svojo intimo, hkrati se naslanja na zgodbo o odraščanju pri starih starših, ki jo je dokumentiral že v seriji Grandheroes. V celjskem Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko v okviru festivala fotografije vse do konca avgusta ogledate tudi prostorsko instalacijo Pelikanova mačka in Klara umetnice Nataša Berk in finske fotografinje Viivi Tarik. Foto: detajl fotografije Tanje Lažetić
Črni obroč je roman o požigu Narodnega doma v Trstu, ki je izšel pri založbi Mladika v najprimernejšem trenutku – malo pred stoto obletnico fašističnega zločina nad monumentalno stavbo, še bolj pa – simbolno – nad slovenskim narodom. Več o zvočni knjigi v današnji oddaji, v kateri bomo poročali tudi s sinočnje podelitve najprestižnejše italijanske literarne nagrade strega in napovedali premiero baletnih miniatur – avtorskega projekta Gaja Žmavca v Mariboru. Foto: Mladika
Glasbena skupina Laibach od svojih začetkov v osemdesetih letih zelo veliko pozornosti daje svoji vizualni navzočnosti. Predstavljajo se tako s plakati, videi, performansi kot z instalacijami, prav posebno mesto pa imajo plakati. Vloga teh ni samo v tem, da posredujejo informacijo o dogodku, temveč so komentar družbenega dogajanja, so zapisali v galeriji »S«, kjer bo razstava plakatov skupine Laibach na ogled do 1. novembra. Za oddajo Svet kulture si jo je ogledala Petra Tanko, Tesa Drev pa se je pogovorila z Urošem Zupanom in Vinkom Möderndorferjem o njunih novih pesniških zbirkah Sanjski knjigi in Čuvaju sna. Foto: Ljubljanski grad
Talka je zgodba z več možnimi konci, ali svojevrstna melodrama in ljubezenska zgodba, ki govori o ženski, ki je talka lastne zaprisege, je ob predstavitvi gledališke sezone povedal Matjaž Berger, ki se pod predstavo podpisuje kot režiser. Post-dramsko filozofsko uprizoritev Teatra Antona Podbevška iz Novega mesta so pripravili po besedilu francoskega dramatika in pesnika Paula Claudela in tolmačenju francoskega psihoanalitika Jacquesa Lacana. Gre za drugo predstavo od štirih, ki jih bodo v APT pripravili med letošnjo sezono, ki so jo poimenovali po besedah filozofa Mladena Dolarja, "Hlapec raje preživi kot hlapec, kot da bi umrl kot gospodar". FOTO: ATP
Kljub trenutnim razmeram zaradi novega koronavirusa in z njim povezanih ukrepov se drevi začne 68. Ljubljana Festival. Uvedel ga bo koncert na Kongresnem trgu, na katerem bosta zazvenela Beethovnova 9. simfonija in 3. klavirski koncert. Pogovarjali smo se z direktorjem festivala Darkom Brlekom. V oddaji bo spregovoril tudi Goro Osojnik, vodja gledališča Ane Monro, ki pripravlja mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Ta se prav tako v Ljubljani začne danes. Vabljeni v Svet kulture! Na fotografiji je dirigent Charles Dutoit, vir: EPA
H kakovostni izreki našega jezika vodijo tudi zvočne raziskave govora, na podlagi katerih lahko strokovnjaki oblikujejo priporočila. V današnji oddaji bomo spregovorili o novem studiu za natančno raziskovanje človeškega glasu – fonolaboratoriju. Predstavili so ga na Inštitutu za slovenski jezik in bo del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V Svetu kulture še o dveh zbirkah kratkih zgodb, ki so jih predstavili v Cankarjevi založbi: Boj v požiralniku Marta Lenárdiča in Psihoporn Davorina Lenka. Vabljeni v našo družbo. Grafika: Cankarjeva založba, Pixabay
Različne življenjske izbire, obžalovanje, negotovost in hkrati trdnost odnosov med sorojenci so v ospredju drame Koščki svetlobe, ki bo jutri v režiji Barbare Zemljič premierno uprizorjena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Na Sinjem vrhu nad Vipavsko dolino pa ta teden poteka mednarodno ustvarjalno druženje likovnih umetnikov. 28. Mednarodni likovni simpozij je umetnike letos ponovno zbral pod geslom “Slovenija, odprta za umetnost”.
Kot protiutež zabavnemu programu v zgornjih nadstropjih so v kleti Narodnega doma Maribor, kjer je bilo nekoč skladišče premoga, zagnali nov projekt – Teater na kulnu, na premogu torej. Izvajali bodo lastne, nizkoproračunske gledališke produkcije, prvi v nizu, predpremiera bo danes, pa je kletno prizorišče še posebej pisano na kožo. Več v oddaji Svet kulture, v kateri bomo predstavili tudi razstavo mednarodno uveljavljene hrvaške performativne umetnice v ljubljanski galeriji Škuc z naslovom 40 let art ljubezni Vlaste Delimar. Njen osrednji motiv je žensko telo. Foto: Žiga Bratoš
Pri Založbi ZRC SAZU so po daljšem času predstavili trinajst novih študij, mi bomo spregovorili o knjigi – stripu z naslovom Kdo smo, avtorja Andreja Pleterskega, ki opisuje, od kod so prišli govorci slovanskega jezika v naš prostor ter kje in kdaj so nastali Slovani, in o zborniku z naslovom Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe, ki ga je uredil literarni zgodovinar dr. Luka Vidmar. V Svetu kulture tudi o razstavi Pogled onkraj – mednarodni projekt je povezal umetnice iz Slovenije in Avstrije, umetniška dela pa so na ogled v zvoniku Liesl na grajskem hribu v sosednjem Gradcu. Foto: izrez obeh naslovnic (vir ZRC SAZU)
Geslo »S puško in knjigo« nakazuje pomen, ki ga je v drugi svetovni vojni, predvsem v partizanskem gibanju, imela kultura. To so velikokrat uporabili za propagandne namene, kar velja tudi za fotografijo in prav to osvetljuje razstava Fotoaparat in vojna v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Več o razstavi v tokratni oddaji, v kateri boste lahko slišali tudi komentar našega sodelavca Marija Čuka. Opredelil se bo do pobude z ambicioznim naslovom Trst križišče kultur in razmišljal o ugibanjih, ali bo slovenski predsednik 13. julija obiskal fojbo pri Bazovici. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Kako se soočamo z žalostjo? Kje ima žalost v družbi, ki jo tabuizira, mesto? Kako žalujemo in kako naše žalovanje sprejemajo drugi? Ta vprašanja med drugim naslavlja predstava Žalostinke, katere premiera bo jutri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Žalostinke, katerih avtorstvo podpisuje mladi dramatik Jernej Potočan, gradijo raznolike, v fragmente razdrobljene zgodbe naključnih posameznikov, ki nosijo s seboj vsak svoj sprožilec žalosti. V družbi, ki žalost potiska vedno bolj na stran, so eno od pribežališč, kjer je javno dopustno izražati žalost, zanikrni bari, ki so Potočanu služili tudi kot navdih za besedilo. Prav arhetip takih barov je prostor, ki je režiserju Janu Krmelju nudil platformo za uprizoritev, ki želi biti zagovornica žalosti. V oddaji se bomo posvetili še eni premieri, in sicer predstave Paloma v Slovenskem mladinskem gledališču. Osrednja tema nedeljske premiere bodo zlata leta sladkovrške doline in to, kako se je zaradi tovarne izoblikovalo naselje. Idejna vodja in avtorica koncepta Palome Brina Klampfer je raziskovala, kaj jugonostalgija predstavlja generacijam, rojenim v samostojni Sloveniji, oziroma v izdihljajih bivše države ter kako jo karseda plastično predstaviti. Režiserka, sicer Sladkovršanka, je zaradi svojega izvora kot paradni primer razlage izbrala tovarno Paloma. Ta kot prva v Jugoslaviji začne s proizvajanjem toaletnega papirja v rolah, kar sprva naleti na neodobravanje, sčasoma pa se razvije v eno pomembnejših podjetij in s tem postane tudi eden večjih delodajalcev ter center družbenega dogajanja. Danes pa bomo preverili tudi, kaj prinaša drugi del 23. literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: MGL / SMG
Svet kulture bo danes na Primorskem in Štajerskem. V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica bodo na zadnji premieri v tej sezoni krstno uprizorili delo Jakiš in Pupče dramatika Hanoha Levina, ki je s svojim opusom močno zaznamoval izraelsko dramatiko 20. stoletja in ga imenujejo tudi izraelski Shakespeare. Razlog za pot v Maribor pa bo tokrat 30. obletnica Galerije Media Nox. Ob tej priložnosti so pripravili obsežen katalog o zgodovini galerije in razstavo likovnih del 41-ih avtorjev. Vabljeni v našo družbo! Foto: Peter Uhan
Očeta modernega slikarstva, kot mu radi pravijo, so v Rimu počastili na prvi veliki razstavi od začetka epidemije. Nosi naslov Čas Caravaggia, na njej pa razstavljajo še izbor del slikarjev, ki so v začetku 17. stoletja sledili njegovemu vzoru. Dela prihajajo iz zasebne zbirke vplivneža Roberta Longhija. Če bi lepo delali s kokošjo, bi nam prišla tudi v naročje, pa pravi umetnik Vasja Kavčič, ki se z umetniškim jezikom obrača na državo. S kokošjo, kot simbolom Slovenije, jo nagovarja, naj za najvišjo vrednoto imenuje resnico. V Svetu kulture bomo predstavili njegovo novo razstavo risb, stenskih reliefov in skulpture v Galeriji SDK v Tolminu. Foto: Janko Petrovec
Na slovenski knjižni trg je pred kratkim prišla nova knjiga kratkih zgodb Agate Tomažič z naslovom Nož v ustih, ki je izšla pri Založbi Goga. Že s prvo kratkoprozno zbirko Česar ne moreš povedati frizerki je avtorica pred petimi leti pritegnila pozornost številnih bralcev in literarne javnosti, zato je radovednost, kaj je najti v novi knjigi, toliko večja. Prelistali jo bomo v tokratni oddaji, drugi poudarek te pa je šestnajsta izvedba novomeških likovnih dnevov. Vir: Založba Goga
»To o izgubi človeškega elementa je stara zgodba. Od impresionizma dalje se ob vsakem likovnem preobratu ljudje sprašujejo, kam je šel človeški element, kje so tisti dobri stari mojstri, ki so znali postaviti na platno svet, kot ga vidimo v resnici.« Tako je o računalniški umetnosti razmišljal pionir te zvrsti Edvard Zajec, ki je poudarjal, da se mora tudi človeški element stalno prilagajati novim okoliščinam. Pri zavodu Delak je nedavno izšla knjiga pisem, ki jih je iz Amerike, kjer je poučeval računalniško umetnost, pošiljal tržaškemu pianistu Aleksandru Rojcu. Na koncu oddaje pa predstavljamo sveži prevod novel mojstrske pisateljice Marguerite Yourcenar. Pisateljica, ki je bila leta 1980 kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo znanosti, je Orientalske novele pisala in predelovala skoraj 40 let, na prvi pogled zelo različne novele pa povezuje elegantna pisava.
Neveljaven email naslov