Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.
Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom Mojo srčno kri škropite bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.
Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.
Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi
V oddaji bomo predstavil več svežih knjižnih izdaj. Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika.
Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju! na sliki eno od pričevanj z razstave v Galeriji Vžigalica. foto: arhiv zavoda Divja misel
Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Antho-nyjem Hopkinsom v glavni vlogi.
Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke. Foto: založba Goga, izrez fotografije
V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe. [''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'', (c) Sloart]
5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.
Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay
Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.
Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo. Foto: Vesna Potočar Godnič, razstava Panorama, delo Hermana Nitscha
Zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini sta njihova kultura in zgodovina zdaj bolj v središču pozornosti tudi pri nas, in spet bolj odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom. Slovenska matica je včeraj pripravila Študijsko srečanje o ukrajinski kulturi. 10. Festival frankofonskega filma pa je v Slovenski kinoteki postregel deset epizod serije kratkih animiranih filmov z naslovom Neustrašne režiserk Mai Nguyen in Charlotte Cambon, ki sta jih ustvarili po literarni predlogi istoimenskega grafičnega romana Pénélope Bagieu. Po projekciji je sledil pogovor o vključenosti žensk kot avtoric v filmsko in širšo umetnostno produkcijo. Gremo na 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo letos segel še v Domžale in Sežano. Osrednja tema se vrti okoli pripovedovanja in ilustracije, začnejo pa jutri s premiero gledališko-pripovedovalske predstave Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču. V Svetu kulture tudi o premieri avtorskega projekta Težko je biti Bog Drama Laboratorija. Foto: Festival Bobri bo odprla gledališko-pripovedovalska predstava Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču, foto: Jaka Varmuž
Predstavljamo veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku, prvaku Slovenskega narodnega gledališča Maribor in oblikovalcu mnogih opaznih vlog v slovenskih filmih. S Štajerske se bomo podali na Dolenjsko, v novomeško galerijo Simulaker. Na razstavi Vsakdanjosti svoja fotografska in video dela predstavljata Anja Šuler in Boštjan Pucelj. Z Dolenjske pa še v Trst, od koder prihaja novica o skorajšnjem podpisu pravnega akta vrnitve Narodnega doma, Fabianijeve palače v slovensko last. Vabimo vas k poslušanju! Narodni dom v Trstu, foto: BoBo
Oddaja je danes posvečena vizualni umetnosti. Obiskali smo razstavo Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer predstavljajo dela festivala Art stays, ter razstavo Fride Kahlo v Trstu.
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno včeraj znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov. Predstavljamo tudi novo stalno razstavo v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja z naslovom "Šola je zakon - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas". Napovedujemo pa še kulturni večer na temo poezije Franceta Balantiča ob stoti obletnici njegovega rojstva. Foto: Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni
Neveljaven email naslov