Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Civilizacijska vprašanja, ki nas tarejo v času pandemije, so predvideli veliki misleci. Med njimi izstopa Fjodor Mihajlovič Dostojevski, saj jih je s pomočjo različnih likov in oseb izrazil z neverjetno pretanjenostjo. Tako nam lahko pomaga doumeti, kam lahko vodijo današnji miselni nastavki, pravi filozof, pesnik in prevajalec Gorazd Kocijančič, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani drevi odprl cikel predavanj Dostojevski in jaz. Predavanja so pripravili ob 200-letnici od pisateljevega rojstva. V oddaji boste slišali tudi oceno predstave Tista o bolhah, ki so jo uprizorili v SLG Celje. Predstavili bomo še razstavo erotičnih ilustracij Velvet 2, ki je prav tako na ogled v knežjem mestu, in sicer v Galeriji Račka.
Danes o predstavi Vse sijajne stvari, ki bo drevi zaživela na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo britanskega avtorja Duncana Macmillana, ki ga je v slovenščino prevedel Uroš Fürst, sicer tudi nosilec glavne vloge v predstavi, obravnava pogosto spregledano tematiko – življenje s samomorilno osebo. Poleg monodrame Vse sijajne stvari, ki je nastala pod režijsko taktirko Nataše Barbare Gračner, pa vam bomo ponudili še druge novice iz sveta kulture. Med drugim smo obiskali Plečnikovo hišo, kjer so danes odprli razstavo Prostorski koncepti Plečnikovih prenov, ki v ospredje postavlja Plečnikove prenove sakralne arhitekture in nekaj javnih prostorov. foto: Uroš Fürst v »Vse sijajne stvari« (c) Peter Uhan
Gledanje Avgusta v okrožju Osage Tracyja Lettsa je podobno gledanju tega, kako se nekdo smešno zvrne po stopnicah. Verjetno se ne bi smeli smejati, verjetno se je groteskno smejati, ampak včasih je nemogoče, da se ne bi. Tako je Jason Blake razmišljal o besedilu, ki ga bodo nocoj premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Dogajanje je postavljeno v dom starejšega para - Beverlyja in Violet Weston- na podeželju v Oklahomi, in se odvije v nekaj avgustovskih tednih. V hiši se po izginotju očeta zbere celotna disfunkcionalna družina, ki jo poleg bolne mame sestavljajo še tri odrasle hčere s svojimi družinami. V oddaji pa tudi o posebni knjižni novosti – v strip prelitem zgodovinskem romanu Pod svobodnim soncem, ki ga podpisujeta Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Foto: Tomo Tomšič, Jana Zupančič, Gregor Gruden, vir: Peter Giodani, MGL
51. Teden slovenske drame, ki so bo slavnostno začel danes v Prešernovem gledališču Kranj, med drugim prinaša tri nove nagrade za najboljšo igralko, najboljšega igralca in posebna nagrada Tedna slovenske drame po izboru žirije. Drevi bo na ogled prva tekmovalna predstava Škofjeloški pasijon patra Romualda v režiji Jerneja Lorencija. O ustvarjalni moči pa te dni priča tudi projekt Share zavoda Exodos, ki vzpostavlja sodelovanje sodobnih scenskih umetnikov iz Afrike, Azije in Evrope. Program se bo zvrstil v Ljubljani v Dijaškem domu Ivana Cankarja in v Cukrarni. Nocoj bo kamerunski plesalec in koreograf Tchinatadi Ndjidda uprizoril solo, ki ga je navdahnila pot migrantov. O tem v Svetu kulture in še o sinočnjem gostovanju slovenskega filma iz 80-ih Nasvidenje v naslednji vojni v renomiranem berlinskem kinu Arsenal ter o fotografski razstavi Romana Bezjaka v galeriji Photon, na kateri predstavlja dela iz kontinuirane serije vtisov arhitekturne dediščine socialističnih režimov z naslovom Arheologija nekega obdobja. Na fotografiji predstava Škofjeloški pasijon, vir: Prešernovo gledališče Kranj
Tokrat se bomo sprehodili po rimski razstavi del Gustava Klimta in njegovih sodobnikov ter napovedali nocojšnjo premiero glasbeno-dokumentarnega filma. Dokumentarec z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart, so kolegi na TV Slovenija posneli ob letošnji stoletnici smrti skladatelja, ki se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, pisal pa je tudi samospeve in zborovske skladbe. Premiera filma o Josipu Ipavcu bo nocoj ob 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija. Sledi še pregled izbranih knjižnih novosti za otroke in mladostnike.
V današnji zadnji oktobrski oddaji smo obiskali razstavo Ksenije Čerče Kdo se boji roza barve? v Mariboru, zadnjo iz niza vélikih razstav ob 700-letnici smrti Danteja Alighierija, ki v ospredje postavlja dantejevski pekel ter videmsko razstavo Oblika neskončnosti, ki na ogled ponuja 50 umetnin znamenitih evropskih mojstrov. Ustavili smo se tudi v Kopru, kjer bo nocoj premiera predstave Laponska in v Mariboru, kjer bo prav tako nocoj potekalo odprtje Tednov belega baleta. foto: Ksenija Čerče, Kdo se boji roza barve?, 2021, (c) Ksenija Čerče
Je bistven Ikarjev polet ali padec? Razum ali srce? Dedal je sina opozoril, naj leti nizko nad morjem in ne preblizu sonca, Ikar pa se je dvignil previsoko in ker se je vosek zaradi vročine stalil, je strmoglavil v morje. A prevzeti tveganje in poleteti proti svobodi je pogosto hrepenenje umetnikov. Da smo vsi lahko Ikarus, nam sporoča plesna predstava družbe MN Dance Company, ki jo bodo nocoj premierno uprizorili na velikem odru SNG Nova Gorica. V sodelovanju z novogoriškim gledališčem jo je pripravila plesna družba MN Dance Company. V Svet kulture vas vabita tudi dva glasbena dogodka: v Cankarjevem domu bo na sporedu 2. koncert iz abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti z naslovom Commedia dell’arte, iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko ob 20. uri poslušali 21. koncert v Komornem studiu v znamenju sodobnih skladb za marimbo in kitaro, ki nam jih bosta predstavila člana dua Xylocorda. In še v Maribor, kjer so v sklopu platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS zasnovali začasni projekt Uroš, s katerim so raziskovali, kako v svetu, vse bolj obdanem s sodobno tehnologijo, ljudem na poljuden način približati programe in opremo in jim posredovati potrebno znanje. Foto predstave Ikarus: Aljoša Kravanja
Vsestranski likovnik Hinko Smrekar je bil mojster družbenopolitične satire in karikature, v otroštvu pa se je rad potapljal v pravljične svetove in tudi pozneje je oboževal svet bajk, legend, pravljic in fantastičnih prizorov, ki so ga navdihovali pri delu. V Narodni galeriji v Ljubljani so danes odprli drugi del razstave o Hinku Smrekarju, s katerim so se osredotočili na obdobje po prvi svetovni vojni do njegove usmrtitve leta 1942. V Novi pošti Slovenskega mladinskega gledališča bodo danes uprizorili interaktivno predstavo z naslovom Zelda. Gre za avtorsko delo dramaturginje in scenaristke Varje Hrvatin, ki tematizira svet videoiger ter preizprašuje princip igranja vlog znotraj tovrstnih iger. V Centru kulture Španski borci v Ljubljani pa bo nocoj ob 20h na ogled predstava Nedoločena frekvenca, ki so jo premierno uprizorili letos septembra v Zagrebškem plesnem centru in je nastala v produkciji Društva Slovenski tolkalni projekt in Kulturno umetniškega društva Cortesia. Predstava je dinamičen plesni koncert, ki ga izvajajo trije plesalci in štirje tolkalci.
Muzej naj shrani vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev. Tako je leta 1823 razmišljal baron Jožef Kamilo Schmidburg o današnjem Narodnem muzeju Slovenije, najstarejši nepretrgano delujoči muzejski ustanovi na Slovenskem, ki se je sčasoma razdelila na več institucij, v 200 letih pa je shranila za 100.000 let zgodovine. Pestro življenje muzeja spremlja dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, o katerem več v današnji oddaji, v kateri se oziramo tudi v Pariz, kjer se je v nedeljo 24. oktobra sklenil pesniški sejem Marché de la Poésie, ki že skoraj štiri desetletja poteka v osrčju Pariza. Na njem se predstavljajo tako avtorji in avtorice kot tudi založbe, vsi pa so povezani s poezijo. Letošnja izvedba tega festivala je bila v znamenju desete obletnice gostovanj slovenskih pesnic in pesnikov, z organizacijo pa se trudi v Franciji živeča prevajalka in pesnica Mateja Bizjak Petit. Fotografija: Amir Muratović
Ocenjujemo predstavo ljubljanskega Lutkovnega gledališča po motivih slikanice nemške avtorice in ilustratorke Antje Damm in v režiji Ivane Djilas. Predstavljamo novega uršljana in prvenec lanske uršljanke ter glasbeno predstavo oziroma režiran koncert, s katerim bodo ustvarjalci Slovenskega ljudskega gledališča Celja obeležili jubilej svoje ustanove.
V poslušanje vam ponujamo reportažo z včerajšnje "žive verige", v kateri so meščani Maribora selili knjige iz Mariborske knjižnice v začasne prostore. Napovedali bomo koncert Slovenske filharmonije z naslovom Vera v življenje, ki bo v neposrednem prenosu zazvenel tudi na našem programu in premiero predstave Dišeče skrivnosti v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ter se posvetili še strokovnemu srečanju založnikov otroške in mladinske književnosti B2B, ki ga je na frankfurtskem knjižnem sejmu organizirala slovenska Javna agencija za knjigo. foto: "živa veriga" v Mariboru, foto: facebook - z dovoljenjem Lutkovnega gledališča Maribor
Nocoj se obeta premiera opere Kapuleti in Montegi Vincenza Bellinija, ki bo v ljubljanski Operi uprizorjena prvič v njeni zgodovini. Prav tako v Ljubljani, v Cukrarni, bo drevi potekal pogovor Slavoja Žižka z Yanisom Varoufakisom; vstopnice za težko pričakovan pogovor so hitro pošle, tudi za ogled na spletu vlada veliko zanimanje. Preverili pa smo tudi utrip na včeraj odprtem Frankfurtskem knjižnem sejmu. [foto: SNG Opera in balet Ljubljana, Capuleti in Montegi, (c) Darja Štravs Tisu]
Na 73. frankfurtskem knjižnem sejmu je povsod prisotna misel Nazaj v poslu, a še ne nazaj v normalnosti. Poslovni del, ki je skrit pred javnostjo, verjetno ne bo dosti okrnjen, precej manj pa bo predstavitev, sprejemov in živih dogodkov. Častna gostja je Kanada, Slovenija pa se intenzivno pripravlja na častno gostovanje čez dve leti in kljub programsko in fizično manjšemu gostovanju v primerjavi s prej, je dela precej. V Svetu kulture še o monodrami Le en smaragd po motivih romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal za Jožico Avbelj, igralko Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Častna gostja 73. frankfurtskega knjižnega sejma je Kanada, vir: EPA
Kljub domišljavosti človeka in njegovi nesposobnosti, da bi rešil najbolj zapletene izzive svojega časa, gre svet naprej. S temi besedami bi lahko povabili k branju romana Svet gre naprej Lászla Krasznahorkaia, za katerega bo Marjanca Mihelič dobila letošnjo Sovretovo nagrado za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov v slovenščino. Z njo smo se pogovarjali o prevajanju tega mojstra apokalipse. V Varšavi na Poljskem že od 2. oktobra poteka osemnajsto svetovno Chopinovo tekmovanje, ki velja za najpomembnejše na svetu. Med kandidati za najvišjo nagrado je tudi goriški pianist Aleksander Gadžijev, saj se je uvrstil med 12 finalistov. V oddaji tudi o VIII. izvedbi Bienala slovenske neodvisne ilustracije – Bienala neodvisnih, ki se začenja drevi, in Odprti knjigi, ki jo na programu Ars začenjamo z biografijo Radka Poliča - Raca. Napovedali bomo tudi premiero kratke radijske igre Vitomil Zupan: Mercado st. Paulo.
S podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, se je sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Predstavljamo zmagovalni celovečerni film režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko in prejemnika vesne za najboljšo žirijo, Darka Sinka. Napovedujemo predstavo Sylvia, ki jo v sodelovanju z Mestom žensk na spored postavlja ljubljanski Cankarjev dom. In predstavljamo nove izdaje kakovostne otroške in mladinske literature. (Foto: SFC/Saša Huzjak)
Cankarjeva založba je ta teden predstavila nov sveženj knjižnih novosti slovenskih avtorjev. Pisateljica Manka Kremenšek Križman je 21 kratkih zgodb o odtujenih odnosih med starši in otroki, med zakonci, prijatelji in sodelavci, pa tudi o priseljencih in beguncih zbrala v knjigo z naslovom Tujci. Neli K. Filipič v mladinskem romanu Fronta prek petih skoraj že odraslih prijateljev iz različnih socialnih okolij prikazuje odnose v širši družbi. O odrinjenosti, ki preide v nasilje, pa pripoveduje protagonist romana Feuer Frei, katerega avtor je skrit za psevdonimom Gorazd Garvas. Četrta knjiga z naslovom Beseda je konj ne sodi na področje fikcije, še najbližje je esejistiki; njenega avtorja Branka Gradišnika smo tudi povabili pred mikrofon. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor pa se na samostojni razstavi predstavljajo tri članice – Nataša Grandovec, Natalija Juhart in Blažka Križan. Na skupinski razstavi članov društva, posvečeni 100-letnici organiziranega likovnega delovanja v Mariboru in širše, ki je bila na ogled od konca lanskega decembra do konca februarja letos, so umetnice prejele društveno nagrado za leto 2020. (Foto: Blažka Križan, Brez naslova, 2017)
Danes predstavljamo sveže dogajanje na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na katerem se za nagrade potegujejo tudi dokumentarni filmi. Včeraj smo si ogledali dokumentarna filma Iskre v času - svetovni računalniški podvig režiserja Jurija Grudna in Filmski obzornik 80 - Metka Meki režiserke Nike Autor. V ljubljanskem Kinodvoru se začenja mednarodni festival Kinotrip, v Mariboru pa že poteka Mednarodni festival računalniških umetnosti, na katerem se predstavlja zvočna umetnica Petra Kapš. Med glasbenimi dogodki opozarjamo na koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bo na koncertu za abonma Kromatika nastopil z odličnim nemškim violončelistom Julianom Stecklom in koncert avtorske glasbe skladatelja in kitarista Žarka Živkovića. V ljubljanski Galeriji Photon pa odpirajo razstavo fotografij Romana Bezjaka z naslovom Arheologija nekega obdobja.
“Masovna hipnoza je stanje, v katero smo padli, in kar ne najdemo orodij, da bi mu ubežali,” so prepričani organizatorji šestega festivala Indigo. “Ne da bi se zavedali, drvimo v masovno hipnozo stanja otopelosti – ne da bi vedeli, kdo jo sproža,” opozarjajo Indigovci in obljubljajo iskanje novih rešitev. Dogodki se bodo vrstili vse do petka zvečer, na festivalu pa bosta med drugimi nastopila slovenski filozof Slavoj Žižek in grški ekonomist Yanis Varoufakis. Na odru Male drame bo nocoj zaživelo eno izmed klasičnih poljskih del – enodejanka Emigranta, ki jo je napisal poljski dramatik in satirik Slawomir Mrožek. Gre za zgodbo, ki prikazuje dan v življenju dveh zelo različnih emigrantov, igrata ju Marko Mandič in Nejc Cijan Garlatti. V oddaji tudi o 67. Tribuni Rostrum, ki se je včeraj začela v Beogradu. Gre za največji svetovni radijski forum, namenjen poslušanju, izmenjavi in presoji aktualnih posnetkov sodobne umetnostne glasbe.
Slovenski filmski festival se po lanski prirejeni različici, ki se je zaradi epidemije odvila v Ljubljani, vrača na obalo. Slavnostno odprtje bo v znamenju podelitve Badjurove nagrade za življenjsko delo Emiliji Soklič, inovatorki na področju filmskega zvoka, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi film Inventura režiserja Darka Sinka. V oddaji poročamo tudi o festivalu Prix Europa v Potsdamu, kamor je z nominiranima radijskima igrama Medeja ... bom postala in Glas šakala odpotovalo tudi Uredništvo igranega programa Radia Slovenija.
Ko hodimo po vsakodnevnih opravkih, večinoma nismo prav zelo pozorni na ulično pohištvo okoli nas, kot so svetilke, klopce ali koši za smeti. A če bi na obrobju Ljubljane zagledali element, značilen za središče, bi se večina med nami zdrznila. Kaj počne štukaturna obroba okna starejše hiše iz centra Ljubljane na fasadi socialističnega bloka v Dravljah? Verjetno gre za projekt Danila Milovanovića, umetnika mlajše generacije, ki se trenutno predstavlja v Kulturnem centru Tobačna 001. Več o njegovem delu pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki bo premierno na sporedu na Programu Ars, uvrstila pa se je tudi na prestižni festival Prix Europa v Berlinu. Vir fotografije: Danilo Milovanović
Neveljaven email naslov