Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pot vseh živali se – tako kot pot človeka – konča s smrtjo. Naravno. Ali pa nasilno. Po koncu vojne so zaradi ekonomskih razlogov v loncu tako končale živali iz vrst spregledanih kot tiste iz vrst odlikovanih. V današnji oddaji Svet kulture bomo govorili o razstavi Živalski mrtvaški ples, Živali 1914-1918, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. S hrvaškim avtorjem Želimirjem Perišem bomo razmišljali o knjigi Mučenice, ki ni le umetniško delo, temveč tudi družbeno angažiran projekt. Ob 140. obletnici rojstva pesnice Vide Jeraj, ene prvih literatk, ki se je uvrstila na literarnozgodovinski zemljevid slovenske književnosti, se bomo spomnili njenega življenja in ustvarjanja, odstrli bomo tudi svetove, ki so jih v dramsko formo ujela letošnja nominirana besedila za Grumovo nagrado, najvišjo nacionalno nagrado na področju dramatike in napovedali 30. jubilejne Slovenske glasbene dneve. Vabljeni k poslušanju.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Pot vseh živali se – tako kot pot človeka – konča s smrtjo. Naravno. Ali pa nasilno. Po koncu vojne so zaradi ekonomskih razlogov v loncu tako končale živali iz vrst spregledanih kot tiste iz vrst odlikovanih. V današnji oddaji Svet kulture bomo govorili o razstavi Živalski mrtvaški ples, Živali 1914-1918, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. S hrvaškim avtorjem Želimirjem Perišem bomo razmišljali o knjigi Mučenice, ki ni le umetniško delo, temveč tudi družbeno angažiran projekt. Ob 140. obletnici rojstva pesnice Vide Jeraj, ene prvih literatk, ki se je uvrstila na literarnozgodovinski zemljevid slovenske književnosti, se bomo spomnili njenega življenja in ustvarjanja, odstrli bomo tudi svetove, ki so jih v dramsko formo ujela letošnja nominirana besedila za Grumovo nagrado, najvišjo nacionalno nagrado na področju dramatike in napovedali 30. jubilejne Slovenske glasbene dneve. Vabljeni k poslušanju.
Festival Ljubljana bo ta teden poskrbel za vse ljubitelje muzikala: na sporedu bo kar pet predstav priznanega muzikala Chicago v izvedbi ustvarjalcev iz londonskega West Enda. Danes se v Ljubljani začenja mednarodni festival kratkega filma FEKK, v Novem mestu pa mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty.
Slikar, grafik in nekdanji profesor, Mariborčan Bogdan Čobal, je skozi desetletja pomembno sooblikoval likovno življenje v domačem mestu, deloval pa je tudi širše. Zaznamuje ga kritičen pogled na aktualna družbena dogajanja, kar se kaže prav tako v zadnjem ciklu na temo stiske beguncev in sodobnih nomadov. Umetnik, ki bo naslednje leto praznoval 80 let, je cikel Splav meduze premierno predstavil v galeriji Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, v teh dneh pa je na ogled še v razstavišču mariborske Kible, ArtKit. V Svetu kulture tudi o 32. festivalu Poletni lutkovni pristan v Mariboru – ta konec tedna bodo zaznamovale predstave v avditoriju Lutkovnega gledališča in v Mestnem parku ter projekcija animiranih filmov v sodelovanju s poljskim mednarodnim festivalom Animocije. Foto: Janez Klenovšek
V galeriji Škuc v Ljubljani si od danes lahko ogledamo razstavo nemškega umetnika Sebastiana Junga z naslovom Intenzivna nega. Ime namiguje na zdravstveno tematiko in delno bi to lahko držalo, vendar Jung s svojo dokumentarno-umetniško risbo odpira precej širše vprašanje vzrokov za krizo, ki je nastala ob pandemiji. V podhodu Ajdovščina v Ljubljani pa je skladatelj in saksofonist Tilen Lebar spojil prostorsko zvočno instalacijo in koncertno izvedbo – povezal ju je z idejo liminalnih prehodnih prostorov zapuščenih in izpraznjenih urbanih okolij. Daljši, celovečerni dogodek Limen bo v okviru avdiovizualnega cikla FriForma AV predstavil danes. Iz prestolnice pa danes še v Rezijo. Tam je bil pred dnevi praznik znamenitih rezijanskih brusačev, še večji praznik pa je imela slovenska umetnost. Predstavili so namreč novo pesniško zbirko domačina Renata Quaglie, tudi že Prešernovega nagrajenca, ki je v knjigi Zaleni okrišiji/Zelene krošnje zbral poezije zadnjih let. Sebastian Jung: Intenzivna nega, Škuc, foto: Žiga Bratoš
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj nastopil slavni nemški tenorist Jonas Kaufmann. Ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga bo vodil dirigent Jochen Rieder, bodo operni sladokusci lahko uživali v večeru italijanskih in nemških opernih arij. Da je sodelovanje potrebno tudi za uresničitev javnega govora, pa opozori umetnica in arhitektka Polonca Lovšin s projektom Gibanje za javni govor. Naslov zveni kot kakšna pobuda političnega ali družbenega gibanja, a je razumljen dobesedno. Da bi se govorce slišalo, je nujno gibanje drugih udeležencev, na primer kolesarjenje, ki tako zagotavljajo energijo za ozvočenje mikrofona. Projekt je avtorica v javnem prostoru izpeljala že večkrat, tokrat pa je prvič predstavljen v Kulturnem centru Tobačna 001. Na fotografiji (izrez) tenorist Jonas Kaufmann, vir: EPA
Tokratni Svet kulture prinaša vpogled v zbirko kratkih zgodb slovenskega pisatelja Toma Podstenška z naslovom Zgodbe za lažji konec sveta. Predstavili bomo tudi prostorsko instalacijo mariborske umetnice in likovne pedagoginje Natalije R. Črnčec z naslovom Ljubezen. Umetnica se z instalacijo okroglih elementov, tokrat v mavričnih barvah, v domačem mestu znova predstavlja po desetih letih in obiskovalce popelje v umirjen svet navideznega vesolja in premišljevanja.
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si v teh poletnih mesecih lahko ogledate zanimivo razstavo manj znanih del Lojzeta Špacapana, goriškega ustvarjalca, tesnega prijatelja Vena Pilona, ki je bil eden tistih umetnikov 20. stoletja, ki so delili svojo kulturno identiteto na slovenski zahodni meji. Zato ga tudi v svetu številni poznajo bolj kot Luigija Spazzapana. V ajdovski galeriji so na ogled dela, ki jih je slikar ustvaril v Torinu med letoma 1929 in 1958, ko je njegovo ustvarjalno pot prekinila smrt. V današnji oddaji pa bomo predstavili tudi projekt Dražbena hiša uprizoritvenih umetnosti FORSALE, ki razmišlja o vrednotenju predstav. Foto: Lojze Spazzapan, kolaž fotografij: levo: Ginia vdeva šivanko (1948-49), desno: Dami v gozdu (1937), oboje zasebna zbirka, avtor fotografij: Primož Brecelj, izrez fotografij
Seviqc Brežice letos ponuja pisan spored, skupaj se bo na različnih prizoriščih odvilo šest koncertov na katerih bodo nastopili španski, nizozemski, francoski in italijanski glasbeniki. 39. Festival Radovljica 2021 bo potekal med 6. in 22. avgustom. Sestavlja ga deset koncertov z glasbo od 9. do 19. stoletja, tudi sporedi, posvečenimi Bachu, Buxtehudeju, Dowlandu, Dufayju, Telemannu in Salomonu Rossiju. Pestro je tudi na 69. Festivalu Ljubljana, v nedeljo bosta tam s simfoniki RTV Slovenija nastopila ruska sopranistka Anna Netrebko in azerbajdžanski tenorist Yusif Eyvazov.
Festival Shots prirejajo že šesto leto zapored. Od ustanovitve leta 2016 si festival prizadeva, da v Slovenj Gradec prinese nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo ovrednotijo. V oddaji tudi podrobneje o ciklu koncertnih večerov na gradu Rihemberk ter o novi knjigi izstopajočega pisatelja mlajše generacije Jasmina B. Freliha.
Razstava Evropa – dediščina humanistov bo ponudila odgovore na vprašanji Kdo so bili pionirji in pionirke humanistične misli v Evropi in kateri posamezniki in posameznice so odločilno vplivali na ideale in vrednote Evropske unije. Na festivalu Topografije zvoka, ki se danes začenja v ljubljanskem ŠKUC-u, pa bodo v treh dneh v ospredju zvočne umetnice, katerih delo se povezuje s pojmom Navzočnosti. Posvetili se bomo tudi Ne-festivalu gledališča zatiranih, ki se začenja v Gornjem Gradu. K tem in drugim vsebinam oddaje Svet kulture vas vljudno vabimo! Evropskim humanistom se pridružuje tudi vodilni slovenski protestant Primož Trubar, 1508/09–1586 (na sliki, vir: Wikipedija)
Na Ljubljanskem gradu se je od začetka Filma pod zvezdami zvrstilo že kar nekaj predpremier, nocoj pa bo prav posebna - slovenski film Nekoč so bili ljudje režiserja Gorana Vojnovića. Film, ki se loteva teme begunstva, je v osnovi triler s primesmi družinske drame, osrednji poudarek pa je vse večja odsotnost človeškosti v sodobnem svetu. V prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk v Novi Gorici pa je na ogled pregledna razstava Franca Goloba, ki letos praznuje 80. let in ustvarja v različnih medijih. Foto: Zajem fotografije iz filma, direktor fotografije: Miloš Srdić; vir: Arsmedia
V Posavskem muzeju Brežice so začeli nov proogramski cikel, posvečen petim čutom, kot jih tematizirajo tudi tamkajšnje freske. Prvo razstavo so namenili okusu in z razstavo Po Posavju z žlico in čašo združili različne projekte in teme, povezane s prehransko dediščino. V današnji oddaji bomo pregledali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce ter se ustavili v Trstu, kjer so na ogled dela slikarja Artura Nathana, zanimivega avtorja, ki je na platnu tematiziral dognanja psihoanalize. Popisanih umetnikovih del je skupno nekaj več kot sto in so v prostorih Galerije Torbandena predstavljena v tematskih sklopih, kot so avtoportreti, cikel živali, morske krajine in metafizika. Prav metafizično slikarstvo nekoliko starejšega Giorgia de Chirica naj bi namreč vplivalo na Artura Nathana, ki se je leta 1891 rodil v Trstu, umrl pa leta 1944 v nacističnem taborišču Biberbach. Foto: Arturo Nathan, kolaž fotografij: levo: Il ghiaccio del mare (1928), desno Statua (1930); vir: Wikimedia, levo: Galleria Torbandena, desno: uporabnik Goesseln
"Če še vedno obstajajo potrebe, da se to besedilo uprizarja, pomeni, da v bistvu vsi tisti problemi, o katerih govori, še vedno obstajajo med nami." Tako razmišlja pisatelj, režiser in scenarist Goran Vojnović ob tem, ko bo na odru ponovno zaživel njegov roman Jugoslavija, moja dežela, ki postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana – tisto iz otroškega spomina in tako, kot jo vidijo manj zaslepljene odrasle oči. V Kopru bo namreč zvečer slovenska premiera te drame o bolečem soočanju s preteklostjo v režiji Marka Misirače in koprodukciji Gledališča Koper. V Kostanjevici na Krki pa se bo jutri slavnostno zaključil letošnji mednarodni kiparski simpozij s predstavitvijo dveh novih skulptur, ki sta jih ustvarila Mirko Bratuša iz Slovenije in Peter Galhidy iz Madžarske. Foto: Blaž Popovski v vlogi Vladana, vir: Gledališče Koper/Igor Motl
Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino Unesca poteka pod predsedovanjem Kitajske, težko pričakovano odločitev o vpisu Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam kulturne dediščine pa so sprejeli včeraj. Izbor del, vpisanih na seznam, zajema sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V oceni nominacije so pri Mednarodnem svetu za spomenike in spomeniška območja zapisali, da je Plečnik v nasprotju s sočasnim modernizmom ustvarjal na podlagi povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč, pri tem pa v ospredje postavljal kakovosten javni prostor, ki ga je z večjimi in manjšimi popravki dopolnil ter povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Pojavile pa so se že prve kritike na račun nominacije: v časopisu Dnevnik recimo kritično pišejo o strokovni skupini, ki je pripravljala kandidaturo in ki se je pri izbiri del »v velikem loku« izognila Plečnikovemu stadionu. Na njegovem mestu in v neposredni okolici si Družba Bežigrajski športni park namreč že od leta 2007 prizadeva zgraditi poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.
S koncertom vrhunskega tolkalskega virtuoza Triloka Gurtuja, žive legende džeza in glasb sveta, se danes na gradu Kromberk v Novi Gorici začenja jubilejni deseti festival Glasbe sveta. Gurtu je z mešanjem zahodne in indijske tehnike razvil svojevrsten zvok, ki indijske ritme in napeve prepleta s prvinami džeza in roka. Festival, ki je z glasbo povezal čezmejno Goriško in pred tremi leti postal tudi Musiche dal Mondo, pa želi tudi tokrat poudariti, da lahko dialog med obema stranema meje in njuno soočanje postaneta ključ napredka. Nocoj se začenja tudi 62. Jazz festival Ljubljana s 25 koncerti predvsem domačih, pa tudi znanih tujih glasbenikov. Foto: Trilok Gurtu, na jazz festivalu v Oslu, leta 2016; vir: Tore Satre / Wikimedia, izrez fotografije
Predstavljamo nocojšnji koncert Festivala Ljubljana, ko bosta nastopila bolgarska operna zvezda, sopranistka Sonja Jončeva, in tenorist Martin Sušnik. Govorili bomo tudi o novem prevodu iz opusa Petra Handkeja. V slovenščini je izšlo eno njegovih osrednjih proznih del, obsežen roman Moje leto v nikogaršnjem zalivu.
V oddaji Svet kulture predstavljamo dve razstavi: o vlogi oblikovanja v kapitalistični hiperprodukciji govori razstava Počivajte v miru, ljudje. Na ogled je v prostorih oblikovalskega studia Ljudje v Ljubljani, medtem ko v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor med epidemijo nastala dela razstavljata fotografinja Maja Šivec ter tetoverka in slikarka Špela Kobal.
V tokratnem Svetu kulture smo pozornost namenili nocojšnjemu odprtju vsakoletnega festivala Dobimo se pred Škucem. Na Starem trgu v Ljubljani se bo do prihodnje nedelje odvil pester kulturno-umetniški program, ki je namenjen vsem generacijam. Od ustvarjalnih delavnic in otroških predstav do koncertov in literarnih večerov. V Škofji Loki pa smo si ogledali razstavo Foto Loka. Ta zajema več kot 120-letno zgodovino fotografije v Škofji Loki, ki se osredotoča predvsem na odnos fotografov do njihovega neposrednega okolja – do prostora, kjer živijo. Foto: Škuc
Danes se na gradu Snežnik začenja 9. mednarodni intermedialni festival Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo vse do nedelje na 14ih odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Ob 21h se bo s koncertom na Kongresnem trgu sklenil letošnji festival Europa Cantat. Organizatorjem je uspelo v Ljubljano pripeljati švedsko zasedbo, kvartet Ringmasters. Šestdnevni program koncertov, delavnic in posebnih projektov je pri nas združil pevce iz vse Evrope, jih povezal v skupnem petju, vsem zborovskim navdušencem pa predstavil vso raznolikost in barvitost zborovskega petja in poskrbel za zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede.
Europa Cantat, osrednji mednarodni zborovski festival, je na prizoriščih v Ljubljani v polnem zamahu. O festivalski ponudbi petega dne bomo več slišali v nadaljevanju oddaje, predstavili pa bomo tudi knjižne novosti založbe Litera, med njimi Bazar Dimitrija Rupla in Roberts Lenarta Zajca. Vabimo vas k poslušanju!
Medtem ko se v Ljubljani odvija zborovski festival Europa Cantat, je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava grafičnih map tandema Small but dangers in Mladena Stropnika. Podrobneje v oddaji Svet kulture.
Neveljaven email naslov