Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes mineva 650 let od ustanovitve Novega mesta. Sinoči so v Dolenjskem muzeju odprli zgodovinsko razstavo, ki prikazuje 6 tisočletno zgodovino življenja na območju sedanjega mesta. Ob tem so izdali tudi obsežno monografijo z naslovom Tisočletja na okljuku Krke. V oddaji boste lahko prisluhnili predstavitvi novih publikacij Založbe Znanstveno raziskovalnega centra-SAZU, govorili pa bomo tudi o razstavi Mihe Štruklja, predstavnika mlajše generacije slovenskih slikarjev. Vabljeni k poslušanju.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Danes mineva 650 let od ustanovitve Novega mesta. Sinoči so v Dolenjskem muzeju odprli zgodovinsko razstavo, ki prikazuje 6 tisočletno zgodovino življenja na območju sedanjega mesta. Ob tem so izdali tudi obsežno monografijo z naslovom Tisočletja na okljuku Krke. V oddaji boste lahko prisluhnili predstavitvi novih publikacij Založbe Znanstveno raziskovalnega centra-SAZU, govorili pa bomo tudi o razstavi Mihe Štruklja, predstavnika mlajše generacije slovenskih slikarjev. Vabljeni k poslušanju.
Vsestranska gledališka ustvarjalka Meta Hočevar je izdala novo knjigo Drobnarije. To je prva leposlovna publikacija avtorice, ki je do zdaj objavila besedili o prostoru, posebej odrskem in njegovem odnosu do besede. Med novostmi na knjižnem trgu je izdaja korespondence med aleksandrinko Felicito Koglot in njenim možem Francem Perico. Knjiga Ljubezen v pismih zajema iz 30. let prejšnjega stoletja in je obogatena s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje in med njimi je Neda Rusjan Bric. Ob koncu se bomo podali na razstavo Claude Monet in impresionisti v Normandiji v tržaškem muzeju Revoltella.
»To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov.« Tako o osemdesetih letih prejšnega stoletja razmišlja Jurij Gruden, režiser dokumentarnega filma o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta. Leta 1976 ustanovljeno podjetje se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo, zgodba o njegovem padcu pa je povezana s svetovnimi političnimi igrami med hladno vojno. Posvečamo pa se tudi skrivnostim, ki jih v predstavi Skrivno društvo KRVZ režiserja Mareta Bulca v Lutkovnem gledališču Ljubljana razkrivajo štirje enajstletniki. Foto: Kinodvor, izrez fotografije
Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih. Foto: Studio UGM
Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih Filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Na sporedu bodo dela Bernda Aloisa Zimmermanna, Witolda Lutoslawskega in Johannesa Brahmsa. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila Julia Selina Blank. Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji Brine Klampfer z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji Ane Duša. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali. In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere Inšpektorja Vrenka, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu Tadeja Goloba, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva. Berlinski filharmoniki, foto Stefan Hoederath
Danes najprej izpostavljamo eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, ki bo zaživela na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki jo je uglasbil Sergej Prokofjev, je v baletno govorico prevedel koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella. V SNG Nova Gorica se je režiserka Yulia Roschina ukvarjala z zgodbo moškega, nezmožnega ljubiti. Avtorski projekt Bolezen duše je nastal je po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda. Med glasbenimi dogodki napovedujemo še koncert cikla Kromatika, na katerem se bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, pianistko Tatjano Ognjanović, posvetil ruski glasbi.
Na velikem odru ljubljanske Drame bodo nocoj premierno uprizorili besedilo slovenske dramatičarke Simone Hamer Vse OK. Naslov nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu.
Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici. Foto: Kinodvor
Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.
Prešernov lavreat Dušan Jelinčič se je v biografskem romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca soočil z očetovo travmatično življenjsko zgodbo, ki je kar poosebljena medvojna travma Primorskih Slovencev. V petinšestdesetih letih je Zorko Jelinčič preživel dve svetovni vojni, vmes pa fašistični teror in ječo. Pripoved o njem zdaj prihaja v Odprto knjigo na Arsu. Posvetimo se tudi osrednji proslavi v Trstu, s katero so počastili naš praznik kulture, za začetek pa gremo na 17. Festival gorniškega filma. Tega odpira dokumentarec Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki predstavi to tekočo povezavo med štirimi državami in neštetimi ekosistemi, snemali pa so jo štirje kajakaši na 11-dnevni pustolovščini.
Novomeška galerija Simulaker je tokrat oblečena v filc. V njej ne najdemo slik na platnu, temveč v prostor postavljene tabelne slike na lesu. Umetnica Andrea Zabric v njih raziskuje samo telo slike – na prisotnost pigmenta na primer namigujejo imena kot je Kadmijeva serija. Vendar ob materialnosti ne pozabi na liričnost, tak je tudi naslov Palmina zima. Na odru celjskega gledališča pa bodo drevi krstno uprizorili dramo Gorana Vojnovića 14 dni. Tokrat se je lotil vprašanja, kako epidemija vpliva na medsebojne odnose znotraj družine. Režijsko taktirko igre je prevzela Ajda Valcl. Še nekaj za ljubitelje glasbe: v nedeljo ob enajstih se začenja koncertni cikel Mozartin, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Koncert, ki ga je zasnoval violončelist Gregor Fele, bomo lahko poslušali tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Z umetniško vodjo orkestra Majo Kojc smo se pogovarjali še o celotni sezoni Mozartin 2022. Foto: Podoba za razstavo Palmina Zima A. Zabric v Galeriji Simulaker, oblikovanje Gašper Kunšič
V Prešernovem gledališču Kranj premierno uprizarjajo predstavo Zadnji naj ugasne luč. Avtorski projekt, pod režijo katerega se podpisuje Dorian Šilec Petek, raziskuje bolečino sodobnega bivanja. Po prvotnih načrtih je bila v repertoarju predvidena drama Kdor skak, tisti hlap po besedilu Rudija Šeliga. Ustvarjalna ekipa je v teku priprav na predstavo spoznala, da jih je izhodišče odpeljalo drugam, kot so načrtovali, zato so se odločili, da spremenijo fokus projekta in uprizorijo avtorsko predstavo. Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro z naslovom Razglednice. Dramsko besedilo je napisala Simona Hamer in zanj leta 2018 prejela nagrado Slavka Gruma. Režiser radijske igre je Primož Ekart, v glavni vlogi nastopa Barbara Cerar. Pri Društvu oblikovalcev Slovenije so letošnjo bienalno selekcionirano razstavo Design konsum, ki je na ogled v Cankarjevem domu, zasnovali kot dolgo mizo s krožniki, na katerih so predstavljena dela štiridesetih oblikovalcev.
Popeljali vas bomo po prešernovanju Slovencev v Italiji in k novi razstavi na posestvu Meranovo nad Mariborom. Zaustavili se bomo še v Mestnem gledališču Ljubljanskem, v katerem se s premiero predstave Usedline, po besedilu Katarine Morano, začenja regionalni festival RUTA. Vabimo vas k poslušanju! Leopold Kupelwieser, Nadvojvoda Janez, 1828, olje na platno, 66 x 52,8 cm. Hrani Neue Galerie Graz, inv. št. I/2184, vir: https://www.mcruk.si/clanek/nadvojvoda-janez
Na današnji kulturni praznik po vsej Sloveniji potekajo številne prireditve, muzeji in galerije pa so brezplačno odprli svoja vrata. V Prešernovem rojstnem kraju, v Vrbi na Gorenjskem so pripravili tradicionalni Pohod po poti kulturne dediščine Žirovnica. V Kranju se že ves dan odvija Prešernov smenj, točno opoldne pa je na našem 3. programu, programu Ars potekal recital Prešernove poezije. Zaradi epidemioloških ukrepov so se slovenski igralci in igralke s trgov in slovenskih mest preselili v radijski studio. Moč Prešernovih verzov je odzvanjala v osmih slovenskih mestih. V oddaji predstavljamo tudi aktualne razstave.
Sinoči na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, danes pa v spomin na Franceta Prešerna po vsej državi potekajo prireditve. Številne kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Na kulturni praznik potekajo tudi dogodki, ki niso neposredno povezani z današnjim dnem. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so dopoldne odprli razstava Upor 1573-2023, ki se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja.
Anton Nowak, ustanovni član dunajske secesije, ki je v Brnu vodil slikarsko šolo, se je rodil v Mariboru, a je tam – in v Sloveniji nasploh – ostal skoraj povsem neznan. Nowakova slikarska dela iz umetnikove zapuščine je Pokrajinskemu muzeju Maribor leta 1945 podarila umetnikova sestra, ki je do konca druge svetovne vojne z družino živela v Mariboru, so zapisali pri Umetnostni galeriji Maribor, kamor je nato postopoma prešlo v zbirko okrog 70 Nowakovih slik. Uveljavil se je predvsem kot krajinar in portretist, rad je izbiral slikovite prizore, stare mestne vedute in ruševine gradov, ali hribovite, morske in jezerske pokrajine. Njegovo slikarstvo temelji na barvno svetlem naturalizmu z elementi slikanja na prostem.
Plesalka in koreografinja Leja Jurišić v sodelovanju s scenografko Petro Veber pripravlja plesno predstavo ''Koncert'', prek katere v ospredje postavlja zvrsti umetnosti, ki so v svojem času pretresle to polje, vanj zarezale, ga razburkale in na novo določile. Kot sama večkrat poudarja v intervjujih parola: ''ne morem, ne znam, ne bom'' zanjo ne obstaja in tako se trudi sodelovati z več različnimi umetniki iz različnih področij. Program predstave sestavljajo literarna dela futuristov in dadaistov ter njene avtorske skladbe. V sklopu festivala Fabula pred Fabulo je v Cankarjevem domu gostoval bosanski pisatelj, dramatik in esejist Dževad Karahasan. Ta je v Sloveniji rede gost, prvič smo ga pobliže spoznali že leta 2010, ko je prejel nagrado Vilenice. Njegovo gostovanje v Cankarjevem domu sovpada z izidom njegovega romana ''Vonj po strahu'', ki ga je za Beletrino prevedla Jana Unuk. Gre za tretji del romaneskne trilogije ''O čem pripoveduje pepel'' o srednjeveškem perzijskem matematiku, pesniku in filozofu Omarju Hajamu. [foto: Leja Jurišić, (c) Petra Veber]
Malteški tenorist Joseph Calleja se znova vrača v Ljubljano. Pred enajstimi leti je gostoval na ljubljanskem festivalu, tokrat pa bo nastopil v njegovi zimski različici. V sklopu letošnje 5. izvedbe Zimskega festivala je organizator pripravil osem koncertov, z nocojšnjim pa bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji operne glasbe. V oddaji tudi o dveh razstavah, v Tržiču, obmorskem mestecu v nekdanji Goriški pokrajini, so odprli razstavo o Kandinskem in evropski avantgardi, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled izbor del iz obsežne ustvarjalnosti akademske slikarke Melite Vovk. Foto: Reanu Keeves (commons.wikimedia.org)
Režiser Jernej Lorenci je v predstavi Frančišek s tega religioznega, mitološkega in umetniškega lika želel odstraniti nanos zgodovine in ideologije ter tako izpostaviti predvsem njegovo ''čistost''. Priredbo sta pripravila z Maticem Starino po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa, premiera bo nocoj ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj. Med glasbenimi dogodki pa izpostavljamo koncert, ki se bo ob isti uri začel v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani v okviru Sakralnega abonmaja. Pod naslovom Čas rojstva bodo nastopili pevci Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana, skupaj z inštrumentalisti in dirigentko Irmo Močnik. In še v Narodno galerijo, kjer izbor del iz donacije Metke Krašovec predstavljajo v prepletu s poezijo Tomaža Šalamuna, s katerim si je umetnica delila šestintrideset let skupnega življenja in medsebojni navdih. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Mestno gledališče Ptuj, predstava Frančišek
O enem najpomembnejših in najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev, Dragu Jančarju je včeraj v Cankarjevem domu potekal mednarodni simpozij. Združil je sedem referatov, ki so jih pripravili pisateljevi preučevalci, uredniki in prevajalci. Večer je zaokrožil pogovor pisatelja in njegovega srbskega kolega Aleksandra Gátalice. V oddaji poročamo tudi o novem umetniškem projektu, ki se ga lahko udeležijo meščani in obiskovalci mesta Maribor in sicer lahko s klicem na določeno telefonsko številko razpravljajo o umetnosti.
Tina Vrščaj je dobitnica nagrade Mladinske knjige modra ptica 2022 za še neobjavljeno književno delo. Zaslužila si jo je za delo Na klancu. Ob nagrajenki predstavljamo tudi knjigo Plečnikova cerkev za Bežigradom umetnostnega zgodovinarja Francija Lazarinija. Cerkev ima nenavadno zgodbo, saj jo je povojna komunistična oblast sprva porušila, nato pa ponovno zgradila. Iz Trsta poročamo o nizu dogodkov, ki so jih pretekli teden pripravili ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Foto: Mladinska knjiga.
Neveljaven email naslov