Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
19. avgust je 231. dan leta v gregorijanskem koledarju in na današnji dan leta 1915 se je rodil slikar in grafik Vladimir Lamut; v oddaji Svet kulture pa bomo predstavili nekaj današnjih aktualnih kulturnih dogodkov: povabili vas bomo na otvoritev skupinskega projekta Hiša na bregu ter vam predstavili kulturni utrip Beograda. Vabljeni k poslušanju.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
19. avgust je 231. dan leta v gregorijanskem koledarju in na današnji dan leta 1915 se je rodil slikar in grafik Vladimir Lamut; v oddaji Svet kulture pa bomo predstavili nekaj današnjih aktualnih kulturnih dogodkov: povabili vas bomo na otvoritev skupinskega projekta Hiša na bregu ter vam predstavili kulturni utrip Beograda. Vabljeni k poslušanju.
Posvečamo se novim naslovom zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe; enemu od temeljnih del avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja Natura morta – rimska novela, najnovejšemu romanu poljskega avtorja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ter kroniki padca Sovjetske zveze izpod peresa nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke. Z odprtjem razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga se začenja tudi Festival literature sveta – Fabula. Čeprav je uradna otvoritev festivala z ukrajinsko pisateljico Oksano Zabužko napovedana za prihajajoči petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa nekateri festivalski dogodki že potekajo.
31. Dneve komedije, zaščitni znak mesta Celje, bo na odru odprla Mojca Fatur, ki blesti v predstavi Nikoli ni prepozno. Sicer pa so letošnje glavne zvezde še Jurij Zrnec, Sebastjan Cavazza in Marko Mandić, ki bo v predstavi MandićCirkus tokrat oblečen. V soboto pa se je v Stari mestni elektrarni končal 11. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo je prejel koreograf Iztok Kovač. Za najboljšo plesno predstavo je žirija nagradila kar dve deli: U.F.O. in Vstajenje 2.0. Tudi Berlinski filmski festival je že za nami, še tja se bomo ozrli.
"Želim si, da bi popil dobro hladno pivo na osvobojenem Krimu", se ob trpki resničnosti tudi malo pošali Mark Livin, mladi ukrajinski pisatelj leposlovja, strokovnih knjig o psihologiji in strokovnjak s področja medijev. In doda: "Tisti, ki pozivajo, naj se začnemo pogajati z državo, ki izvaja zločine, naj si na lastne oči ogledajo, kaj pomeni uničenje z fosfornimi bombami, ki jih prepoveduje celo mednarodno pravo." Z Markom Livinom je na predvečer prve obletnice vojne v Ukrajini potekal pogovor v Pomniku miru na Cerju. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu pa si lahko ogledamo razstavo del slikarja Jožeta Kotarja ob umetnikovi 70-letnici in hkrati 50-letnici njegovih prvih javnih razstav. Naslovili so jo Kotar Colores mecum porto, kar v prevodu pomeni barve nosim s seboj. In še v Maribor – tam žal še vedno ne najdemo mestnega kina s kakovostno filmsko ponudbo art programa. Zato je pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju filma in filmske vzgoje znova pripravilo pester program nekomercialnih filmov, ki bodo do 22. aprila vsako soboto zvečer na ogled v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča.
Med knjižnimi novostmi, ki so izšle v teh dneh, izstopa roman priljubljene latinskoameriške pisateljice Isabel Allende z naslovom Dolgi cvetni list morja. V njem opisuje eksodus več kot dva tisoč Špancev iz frankistične Španije na krovu ladje Winnipeg pod vodstvom Pabla Nerude. Opozorili bomo tudi na strip o pesniku Karlu Destovniku – Kajuhu z naslovom Kajuh, pesnik, partizan, ki je nastal po romanu Prestreljene sanje Vlada Vrbiča.
»Če slika pove več kot tisoč besed, kako izbrati tiste, ki se ji najbolj približajo? Kako ujeti v besede njeno bistvo, čeprav je bila narejena med letoma 1880 in 1918, ko niso uporabljali besed, s katerimi se ji bližam danes?« se med drugim sprašuje Tomaž Brejc, eden najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in avtor knjige Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918. Letos obeležujemo Kajuhovo leto in sinoči, na predvečer 79. obletnice pesnikove smrti, se je obeleževanje začelo s slavnostno akademijo z naslovom Samo en cvet. S preddogodkom se že danes napoveduje 11. Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki bo v naslednjih štirih dnevih predstavil vrhunce slovenske sodobnoplesne produkcije. Vabimo vas k poslušanju!
Na 73. berlinskem filmskem festivalu je ena od izstopajočih tem vojna, posebej seveda v Ukrajini in konflikti v Iranu, a težke zgodbe sežejo tudi do spomina na Sarajevo. Sicer pa na Berlinalu Urša Menart predstavlja nastajajoči film Vse, kar je narobe s tabo, Ivan Gergolet na tržnici igrani prvenec Mož brez krivde, med romani, ki jih producentom predstavljajo kot potencialno zanimive za film, je tudi avtofikcijski roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdank pa je pesnik, pisatelj, gledališki kritik in urednik Marij Čuk predstavil novi roman z naslovom Fojba. Čuk je nedavno objavil novo dvojezično pesniško zbirko Vse gube ljubezni, zdaj pa še roman, ki bo zaradi žgoče tematike nedvomno pritegnil veliko pozornost.
Ko se vprašanje gole eksistence zaleti v nepredvidene in katastrofalne okoliščine, teže mislimo na kaj drugega. Prav zato potrebujemo gledališče, so zapisali ob predstavi V agoniji hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, ki jo bodo premierno uprizorili v vili Zlatici v Ljubljani. Napovedali bomo koncert zbora Slovenske filharmonije Vse, kar ljubi. V oddaji tudi o uprizoritvi čarobne pokrajine Gorjancev. Predstavo za mlade po motivih bajk in povesti Janeza Trdine si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu.
Dramski ansambel SNG Maribor premierno uprizarja glasbeno tragikomično satiro priznanega švicarskega avtorja Friedricha Dürrenmatta Frank V. v režiji Miloša Lolića, ki govori o brezvestnih bankirjih, novodobnih kraljih v sodobnem kapitalizmu. Ozrli pa se bomo tudi v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, kjer bo premierno prikazana politična drama Dominika Smoleta Antigona v režiji Luke Marcena, ki je prepoznaven po aktualnih uprizoritvah z izdelanimi družbenopolitičnimi in etičnimi stališči. Začenja pa se tudi 3. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Dramski ansambel SNG Maribor premierno uprizarja glasbeno tragikomično satiro priznanega švicarskega avtorja Friedricha Dürrenmatta Frank V. v režiji Miloša Lolića, ki govori o brezvestnih bankirjih, novodobnih kraljih v sodobnem kapitalizmu. Ozrli pa se bomo tudi v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, kjer bo premierno prikazana politična drama Dominika Smoleta Antigona v režiji Luke Marcena, ki je prepoznaven po aktualnih uprizoritvah z izdelanimi družbenopolitičnimi in etičnimi stališči. Začenja pa se tudi 3. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Udeležili smo se predstavitve monografije o Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je bila sklepno dejanje lanskoletnega praznovanja Plečnikovega leta, kot so si ga zamislili pri Založbi ZRC SAZU. Knjižni program za letošnje leto je včeraj predstavila Cankarjeva založba: že zdaj pa je izšel roman Anje Mugerli z naslovom Pričakovanja in njegovo avtorico smo povabili pred mikrofon.
Mojster svetlobe, kot mu pravijo, direktor fotografije Sven Nykvist, je bil od 60. let prejšnjega stoletja tesen sodelavec velikega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. Ta je povedal, da sta si delila podoben pogled na stvari, pa tudi občutke glede osvetlitve kadra in moralna stališča glede postavitve filmske kamere. Skupaj sta ustvarila številne mojstrovine sedme umetnosti in v Slovenski kinoteki predstavljajo retrospektivo njunih filmov, pa tudi tistih, pod katere se Sven Nykvist podpisuje kot avtor. Danes je, tudi zaradi modernizacije strojev, v umetniških delih malo prizorov kmečkih opravil, včasih pa je bil to pogost motiv – v slikah, kipih. V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled razstava Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi, ki med drugim razkrije, kako ima kmetovanje ne le ekonomske učinke, temveč krepi socialne vrednote in je lahko nenazadnje tudi navdih za ustvarjalnost.
Čeprav se ideja romantične ljubezni dandanes morda zdi zastarela, njene nedosegljive ideale in predstave v sodobni družbi še vedno marsikdaj ohranjamo in jih reproduciramo, kar tematizira tudi roman Ljubimki Elfriede Jelinek. V Slovenskem mladinskem gledališču bo v soboto premierno na ogled predstava, ki je nastala na podlagi romana. Na odru koprskega gledališča pa na oder postavljajo glasbeno-gledališko uprizoritev Lepe Vide, mita o ženski, materi in gospodinji, ki jo žene hrepenenje. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v berlinski Hiši literature v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom – SKICA Berlin pripravili literarni večer s pisateljico Ano Marwan. Napovedujemo tudi dva koncerta. V dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani se bo s prvim koncertom glasbe za kitaro začel 4. cikel Rasgueádo, v dvorani Union v Mariboru pa bo na 3. koncertu orkestrskega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor gostoval ugledni Münchenski komorni orkester.
Posvečamo se premieri italijanske glasbene veseloigre v dveh dejanjih skladatelja Gioachina Rossinija Italijanka v Alžiru v Operi in baletu Ljubljana, pa tudi koncertu iz cikla komorne glasbe Carpe artem v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Med prireditvami ob Prešernovem dnevu izpostavljamo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Trstu med Slovenci, ki živijo v Italiji, in jo prireja založba Mladika. Poročamo pa tudi o prav posebnem dogodku za Radio Slovenija, ki se je zgodil v Rožni dolini.
Sinoči na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, danes pa v spomin na Franceta Prešerna po vsej državi potekajo prireditve. Številne kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Na kulturni praznik potekajo tudi dogodki, ki niso neposredno povezani z današnjim dnem. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so dopoldne odprli razstava Upor 1573-2023, ki se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom Observatorij Suzane Brborović, večkrat nagrajene slikarke mlajše generacije, katere dela so tokrat usmerjena v nebo. Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič so pred petdesetimi leti izdali zbornik Skupaj, ki govori o njihovem pisateljevanju in delovanju v Mariboru nasploh. V Univerzitetni knjižnici Maribor so se pred kulturnim praznikom poklonili izdaji zbornika in gostili dva izmed njegovih avtorjev.
Najprej izpostavljamo razstavo slikarja Boruta Popenka, z najnovejšim ciklom del Odpiranja se predstavlja v mariborski galeriji UGM Studio. V njem ohranja zavezanost geometrijskemu abstraktnemu slikarstvu in velikim monokromnim ploskvam. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino, več del je na začetku leta izdala Založba Mladinska knjiga, založba VigeVageKnjige pa je izdala prvo Mango v slovenščini. Po podelitvi letošnjih glasbenih nagrad Grammy smo poklicali kitarista Maka Grgića, ki že deset let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, letos pa je bil že drugič nominiran za to nagrado v kategoriji za najboljši solo album klasične glasbe.
Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.
Oglašamo se z 52. rotterdamskega filmskega festivala, ki je poznan predvsem po neodvisni ter eksperimentalni filmski produkciji. Posvetili se bomo filmu Gospodarji lockdowna režiserja Mihirja Fadnavisa, ki raziskuje, kako se je s pandemijo soočila Indija, država z milijardo in pol prebivalcev, ki je lani sicer praznovala 75. obletnico neodvisnosti. Filmski reportaži pa bomo dodali še pregled knjižnih novosti založbe *cf.
Leta 2020 je Feri Lainšček objavil svoj do tedaj najintimnejši roman Kurji pastir in nas v njem postavil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet. Predstavljamo pa tudi knjigi Sociodiceja predmoderne zgodovinarja Saše Jeršeta ter Podobe resničnosti Dimitrija Rupla..
Po večjem delu Slovenije in v Trstu poteka osmi Kavč festival. Umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov – od etna do jazza, od performensov do lutkovnih predstav. Skupaj bo zavzel 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. V ljubljanski galeriji Osmo/za pa nas čaka ideja o spomeniku za prihodnost. Spomeniki so navadno obeležja preteklosti, a ne nujno: Andy Gracie je umetnik z idejo, kako bi za čas čez skoraj tri milijarde let, ko bo na zemlji temperatura 147 stopinj Celzija in naj bi izumrlo poslednje življenje, pustil sled, še več, spomenik. Ta koncept nas čaka v ljubljanski galeriji Osmo/za. In še v Benetke gremo, na razstavo o karikaturi v Italiji.
Neveljaven email naslov