Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po dveh unikatnih knjižnih mojstrovinah, monografijah o Leonardu in Michelangelu, je tokrat pri Mladinski knjigi, v sodelovanju z italijansko založno Scripta Maneant, izšla monografija Božanski Rafael, ki prinaša razkošno slikovno gradivo. V njej je veliko zgodb, povezanih z umetnikovim delom in življenjem, v prvi vrsti pa bralec spozna Rafaela kot tistega, ki je dosegel vrhunec idealov renesančnega slikarstva in imel velik vpliv tako na ustvarjalce, kot mislece in znanstvenike tistega časa. V oddaji poleg knjižne novitete predstavljamo tudi razstavo Marije Mojce Pungerčar Socialdress ter dogajanje na 50. Borštnikovem srečanju.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Po dveh unikatnih knjižnih mojstrovinah, monografijah o Leonardu in Michelangelu, je tokrat pri Mladinski knjigi, v sodelovanju z italijansko založno Scripta Maneant, izšla monografija Božanski Rafael, ki prinaša razkošno slikovno gradivo. V njej je veliko zgodb, povezanih z umetnikovim delom in življenjem, v prvi vrsti pa bralec spozna Rafaela kot tistega, ki je dosegel vrhunec idealov renesančnega slikarstva in imel velik vpliv tako na ustvarjalce, kot mislece in znanstvenike tistega časa. V oddaji poleg knjižne novitete predstavljamo tudi razstavo Marije Mojce Pungerčar Socialdress ter dogajanje na 50. Borštnikovem srečanju.
Včeraj se je začel 26. Festival dokumentarnega filma. Do 20. marca bo na treh lokacijah v Ljubljani: v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki na ogled več dokumentarcev z aktualnimi temami, retrospektivni del pa je posvečen filmom slovenske umetnice Nike Autor.Eden od vrhuncev festivala spada v kategorijo aktualnih in družbenokritičnih filmov. Gre za delo estonske režiserke Anne Hints z naslovom Sestre v savni, film je bil med drugim izbran za najboljši evropski dokumentarec leta, poleg tega je bil nagrajen za najboljšo režijo dokumentarca na festivalu Sundance. V teh dneh poteka tudi 42. Bergamski filmski festival, ki v okviru devet dnevnega programa obsega 2 tekmovalni sekciji za celovečerne igrane filme, sekcijo Close-up, posvečeno dokumentarcem, retrospektivni del in sekcijo Evropa, zdaj, v kateri se med drugim osredotočajo na opus Metoda Pevca. V Mariboru se začenja srečanje slovenskih in tujih ustvarjalcev sodobne uprizoritvene prakse Platforma Trigger. Srečanju, na katerem bodo tujim gostom predstavili razvoj in pogoje nastajanja neodvisne scenske umetnosti v Mariboru, bo sledil niz treh predstav, odprtih za občinstvo.
V tokratni oddaji vas bomo najprej povabili na 26. Festival dokumentarnega filma. Nocojšnje odprtje festivala bo zaznamoval pretresljiv film Maje Weiss in Nataše Konc Lorenzutti z naslovom Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna. Poročamo tudi o novi gledališki stvaritvi, ki so jo pripravili v SNG Nova Gorica. Premierno bodo uprizorili dramo Henrika Ibsena Ko se mrtvi prebudimo.
Današnja oddaja bo filmsko, knjižno in razstavno obarvana. Izvedeli boste več o dokumentarnem filmu V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, ki bo danes doživel premiero na festivalu dokumentarnega filma v Solunu. Gre za poetični mozaik individualnih in kolektivnih spominov, vezanih na Haloze in Haložane. Predstavljamo knjižne novosti založbe Goga ter vas vabimo na kar nekaj novih razstav.
V nekdanji tržaški ribarnici je na ogled razstava Amazônia priznanega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada. Fotografije divje lepote narave in življenja v amazonskem pragozdu pozivajo k ohranitvi zaklada pomembnega za celotno človeštvo pravi 80 letni fotograf, ki upa, da njegove fotografije ne bodo postale podobe izgubljenega sveta. Krošnja z neznanimi sadeži pa je nekoliko enigmatičen naslov knjige scenaristke in režiserke dokumentarnih filmov Helene Koder, ki je te dni izšla pri založbi Mladinska knjiga. Za svojo prvo knjigo, zbirko esejev, si je naslov izposodila verz Petra Kolška.
Obstajajo filmski žanri, ki so izrazito moško zaznamovani, na primer vesterni. A znotraj teh okvirjev poznamo številne zanimive pristope, ki te stereotipe razblinjajo. V Slovenski kinoteki začenjajo filmski cikel Neuklonljive, v ospredju so ženski pogled, feministični boj in neuklonljiva drža žensk. Napovedujemo še premiero predstave Toxic po istoimenski knjižni uspešnici Eve Mahkovic v SNG Maribor, ki jo ustvarjalci ob 8. marcu poklanjajo ženskam. In za konec še nekaj o izvirni opereti za otroke in mlade Špedicija Stradivarius.
V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled ena najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti Kroples. V zbirki, ki je prvič na ogled javnosti in je nastajala desetletja, je predstavljen izbor 66 del umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju. Med njimi so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar in Zoran Mušič. V oddaji tudi o krstni izvedbi učilniške predstave Zvezdice o nasilju v šoli zaradi istospolne zveze. Na novogoriški gimnaziji jo bodo izvedli v uprizoritvi SNG Nova Gorica.
Letošnji festival Fabula se je v petek uradno začel s predstavitvijo avtorja Pola Guascha, mladega in angažiranega katalonskega pisca, čigar roman Napalm v srcu je ob tej priložnosti izšel v prevodu Veronike Rot. Z avtorjem smo se pogovarjali o njegovi knjigi. Tu so še Koroški kulturni dnevi, ki v Ljubljano prinašajo niz dogodkov in dejavnosti kot izraz žive ustvarjalnosti koroških Slovencev in Slovenk.
V tokratni oddaji se posvečamo filozofski misli in vam predstavljamo nova filozofska dela, ki so nedavno izšla pri Slovenski matici. Izvedeli boste tudi več o 14. sezoni cikla Harmonia Concertans – stara glasba na Novem trgu. Cikel v ospredje postavlja glasbo starejših obdobij.
Ob sodelovanju med Arsovim Igranim programom, ZKP RTV Slovenija in Beletrino je nastala nova zvočna knjiga Joži. Režirala jo je Špela Kravogel, prebira pa jo glavna oseba, Jožica Avbelj. Pri Cankarjevi založbi je pred kratkim izšlo nekaj novih romanov: Cartagena Lene Eltang, drugi del trilogije Vernon Subutex Virginie Despentes in znanstvenofantastični roman Isaaca Asimova. V Pomniku miru na Cerju bo do konca maja na ogled razstava o reševanju zavezniških vojakov na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, ki nosi naslov Ponovno rojeni; rešeni letalci in vojni ujetniki so namreč v svojih spominih večkrat poudarili, da so se ob pomoči partizanov znova rodili.
Oddajo namenjamo odprtju festivala Fabula, v okviru katerega bo danes v Cankarjevem domu nastopil španski pisatelj Pol Guasch, avtor postapokalitičnega romana Napalm v srcu. V Gledališču Koper pa bo danes premiera predstave Sirote. V soboto se bo odprl mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. V KiBeli pa si lahko ogledate razstavo Marka Šajna. Vabljeni k poslušanju!
Filmi vedo nekaj, česar mi ne vemo. To, kar je v njih skrito, pa se da odkriti, je ugotavljal nemški teoretik filma Siegfried Kracauer. Akademski slikar in režiser Robert Černelč se ukvarja z idejo, kako na sliki rekonstruirati filmski trenutek v suspenzu pričakovanja, ki prihaja od zunaj, iz prostora, ki na sliki ni prikazan, je pa implicitno navzoč. Njegova dela si boste lahko ogledali v Mestni galeriji v Ljubljani na razstavi z naslovom Medprostori. V oddaji tudi o Vikingih. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo drevi premiera gledališke predstave za šolarje druge in tretje triade Vikingi: pesem severnega morja.
V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, ki sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja. Gre za prvo samostojno razstavo mednarodno priznane avstrijske umetnice na Slovenskem. V UGM Studiu v Mariboru pa predstavljajo unikatno prostorsko postavitev ene izmed najprodornejših mariborskih umetnic, Metke Kavčič. Razstavi je naslov Ostaline.
Akademski slikarki Nataši Mirtič so ob osebnem jubileju posvetili razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ogledal si jo je naš dolenjski dopisnik Jože Žura, medtem ko dopisnik iz Italije Janko Petrovec predstavlja veliko pregledno razstavo umetniških del britanskega gibanja prerafaelitov v mestu Forli.
V današnji oddaji najprej o nagrajencih 74. berlinskega filmskega festivala, ki se je sklenil včeraj. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede se je potegovalo 20 filmov, med njimi dva prvenca in dva dokumentarca. Zlatega medveda za najboljši film je prejel dokumentarec Dahomey francosko-senegalske režiserke Mati Diop. V oddaji boste izvedeli tudi več o gostovanju romunskega književnika Mirecee Cartarescuja na festivalu Literature sveta – Fabula.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo izvedli sicer zelo redko izvajano delo Lastovka Giacoma Puccinija, naslednji dan pa bodo v SNG Maribor premierno uprizorili vsem dobro poznano Molièrjevo žlahtno komedijo Tartuffe. Sinoči se je v Sloveniji mudila tudi nizozemska pisateljica in pesnica Gerda Blees, nekaj besed pa namenjamo tudi literarnemu dogodku Smrt ni moja zadnja beseda, ki bo v prostorih Slovenske matice zaznamoval drugo obletnico napada na Ukrajino. Vabljeni k poslušanju!
Razstava Vincenta Van Gogha, ki je v Rimu požela izreden uspeh, saj si jo je ogledalo 600 tisoč ljudi, bo zdaj z nekaj novostmi na ogled v naši bližini – v Trstu. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Predstavljamo tudi 4. koncert cikla Carpe Artem ter knjigo o cerkvi v vasi Soča, ki jo je zaznamovalo umetniško ustvarjanje v času prve in druge svetovne vojne.
Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.
Odhajamo v Berlin na 74. mednarodni filmski festival, od koder se s filmskimi priporočili oglaša poročevalka Ingrid Kovač Brus. V nadaljevanju se odpravljamo v Novo Gorico na razstavo prostorske instalacije nagrajencev festivala Pixxelpoint: Andreja Štularja in Janeza Grošlja. V Gallsuovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bosta nastopila filozofa Slavoj Žižek in Jure Simoniti.
Predstavljamo knjižne izdaje, ki jih je ob 160-letnici ustanovitve med bralce poslala Slovenska matica, in se podajamo v Novo mesto, kjer je v Dolenjskem muzeju na ogled arheološka razstava, ki povezuje zanimive zgodbe treh Negovskih čelad iz starejše železne dobe. Slišali boste tudi izjavo režiserja Christopherja Nolana, ki je sinoči ob prejemu britanske filmske nagrade za najboljšo režijo za film o očetu atomske bombe Juliusu Robertu Oppenheimerju spregovoril o vnovični potrebi po jedrskem razoroževanju.
V pravljicah in predstavah mrgolijo lisice, jeleni, psi in mačke, celo zlate ribice in hrošči. Kaj pa insekti – obadi, klopi in komarji? Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin! Tako pravi Vít Peřina, avtor mednarodno nagrajene češke radijske igre za otroke, ki je zdaj dobila slovensko preobleko. V nedeljo ob 8.05 prihaja na Prvi program Radia Slovenija. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. In še o romanu Zdenka Kodriča, ki je ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.
Neveljaven email naslov