Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naši dobi je intimno postalo ekstimno, to Lacanovo misel so aplicirali na umetniški projekt skupinske razstave, Rue des Fabriques 43. Gre za naslov skupnega doma osmih umetnikov, vendar ne v smislu resničnostnega šova, ampak za utelešenje ideje o skupnosti in povezovanju kot načinu delovanja. Kaj je nastalo v tem povezovanju si lahko ogledate v Kulturnem centru tobačna 001, v naši oddaji pa bodo sobivale tudi druge teme, in sicer bomo poročali še o razstavi nakita iz arheološkega najdišča v bližini Kostanjevice na Krki iz 7. st. pr.n.št., kulturnem dogajanju v Rimu, Kinodvorovi noči erotičnega filma Nazaj k naravi, najprej pa bomo napovedali premiero predstave Dogodek v mestu Gogi, v režiji Igorja Pisona.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V naši dobi je intimno postalo ekstimno, to Lacanovo misel so aplicirali na umetniški projekt skupinske razstave, Rue des Fabriques 43. Gre za naslov skupnega doma osmih umetnikov, vendar ne v smislu resničnostnega šova, ampak za utelešenje ideje o skupnosti in povezovanju kot načinu delovanja. Kaj je nastalo v tem povezovanju si lahko ogledate v Kulturnem centru tobačna 001, v naši oddaji pa bodo sobivale tudi druge teme, in sicer bomo poročali še o razstavi nakita iz arheološkega najdišča v bližini Kostanjevice na Krki iz 7. st. pr.n.št., kulturnem dogajanju v Rimu, Kinodvorovi noči erotičnega filma Nazaj k naravi, najprej pa bomo napovedali premiero predstave Dogodek v mestu Gogi, v režiji Igorja Pisona.
V Narodni galeriji predstavljajo sveženj risb poznobaročnega slikarja Janeza Potočnika, ki je po besedah kustosa Andrej Smrekarja še vedno svojevrstna uganka. Kakovost v njegovem opusu zelo niha – prav v akademijskih risbah je opaziti ambicioznost in spretnost, odličen je bil v kopiranju, ko pa ni imel slikovne predloge, na katero bi se lahko uprl, so bili izdelki okorni. Pa vendar, deloval je kot samostojen slikar, predvsem meščanskih portretov, eden bolj znanih je tisti Michelangela Zoisa, očeta razsvetljenca Žige Zoisa. V Svetu kulture še o ponovni izvolitvi Dušana Merca za predsednika Društva slovenskih pisateljev.
Radio večinoma poslušamo, zdaj pa ga lahko tudi vidite. Na prvem programu Televizije Slovenija bo na sporedu novi dokumentarni film Ars režiserja Amirja Muratovića, ki prinaša vpogled v delovanje našega Tretjega programa Radia Slovenija. Program Ars se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. Naše kulturno-umetniške vsebine so namenjene vsem generacijam, celo dojenčkom. Predstavljamo pa tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe.
Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.
Igranje inštrumenta ali obdelovanje lesa je lahko enako izpopolnjujoče. Predano delo umetnikov in rokodelcev je navdihnilo transdisciplinarno opero Karmine Šilec Homo faber. Delo se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo, na subtilno razmerje, ki je lastno tako umetnikom kot rokodelcem. V oddaji tudi o Argonavtih, premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču, ki govori o življenju in izzivih kvirovske družine. Opero bodo izvedli v Minoritski cerkvi v Mariboru. Napovedali bomo razstavo kiparke in slikarke Anje Kranjc – Medprostori bivanja v likovnem salonu v Kočevju.
Predstavljamo prejemnike nagrad in priznanj Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili bibliofilsko monografijo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Cankarjeva založba s tem delom nadaljuje izdajanje prestižnih, na roko vezanih knjig v omejeni nakladi tristo izvodov in z visoko kakovostnimi reprodukcijami slik. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premierno uprizorjena monodrama Navodila Ane Duše, ki jo bo na odru odigrala mlada igralka Julita Kropec. Navodilom se bo v soboto pridružila še monodrama Meduza, nastala po dramski predlogi Karin Komljanec in Nebojše Popa Tasića. Omenjena projekta sta nastajala neodvisno drug od drugega, vsebinsko pa ju povezuje feministična tema.
V oddaji bomo najprej prelistali knjigo Tole ni zate bosansko-ameriškega pisatelja, esejista, scenarista in glasbenika Aleksandra Hemona. Avtor v njej obuja spomine na zgodnje otroštvo, poskuša raziskati, kaj ga je oblikovalo v osebo, ki je danes, hkrati pa raziskuje tudi same mehanizme spominjanja. V oddaji vas vabimo tudi v SNG Maribor na tretji koncert cikla Carpe artem z naslovom Odmevi elegance.
V oddaji boste najprej slišali oceno predstave Paradiž, ki je bila pretekli petek premierno na ogled v SLG Celje. Dogajanje v predstavi, ki jo je režiral italijanski režiser Mateo Spiazzi, je postavljeno v slovenski dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci ves čas predstave nosijo. Prelistali bomo tudi nekatere otroške in mladinske knjižne novosti.
Je Tavčarjevo Cvetje v jeseni še vedno zanimivo? Režiser Klemen Markovčič pravi, da je, saj živimo dlje in je zato tema ljubezni v starejšem obdobju vedno bolj aktualna. V nizu branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v Odprti knjigi na Arsu prihaja na vrsto prav ta povest. Mi pa bomo tokrat pretežno gledališki, posvetili se bomo predstavi, ki so jo uprizorili v Stari mestni elektrarni. Fun Fact, Zanimivo dejstvo so soustvarili umetniki kolektiva Beton Ltd. in talinskega gledališča Kanuti Gildi SAAL. In namig: Oziranje nazaj, v spomin, je nenavadna izkušnja. Ocenjujemo še predstavi Šolski zvezek v Lutkovnem gledališču Ljubljana in Sneženo sestro v Mini teatru.
Tokrat se posvečamo gledališkim premieram, grenke komedije Paradiž italijanskega režiserja Mattea Spiazzija v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pričakujemo premiero opere Planinska roža slovenskega skladatelja Radovana Gobca. Na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani bo premiera uprizoritve Fun Fact (Zanimivo dejstvo), nastale v sodelovanju z estonskimi ustvarjalci. Nekaj besed namenjamo tudi otroški predstavi Snežena sestra v Mini teatru in performansu Atwoodovo padalo v Anton Podbevšek Teatru.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani danes odpirajo osrednjo razstavo v Ravnikarjevem letu 2023, ki pa nima pregledne narave, temveč izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli tega velikega modernističnega arhitekta. Ravnikar nam pomaga misliti situacijo tukaj in zdaj je vodilo razstave z naslovom Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja. Na njegovo zapuščino opozarja tudi razstava z naslovom Metoda, oblika, material - razvoj Trga republike in Ravnikarjeva arhitektura kot učni raziskovalni poligon, ki so jo odprli včeraj v prostorih NLB Galerije Avla na Trgu republike 2 v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bodo nocoj v koprodukciji z Dramo SNG Maribor, ljubljanskim Cankarjevim domom in Zavodom Škrateljc premierno odigrali uprizoritev Pod svobodnim soncem. Predstava je nastala po romanu Frana Saleškega Finžgarja in v izvirnem odrskem besedilu Gorana Vojnovića s podnaslovom Epopeja pod vprašajem.
Nova knjižna dela so napisali igralka in pisateljica Barbara Cerar, pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec ter pisateljica Mateja Mahnič. V galeriji Alkatraz v Ljubljani so včeraj odprli razstavo Potapljanje v spekulativno, v Neaplju pa je na ogled pregledna postavitev avstrijskega slikarja Josefa Rebella, ki je pred več kot dvema stoletjema tam razvil svojo poetiko.
Predmeti in fragmenti sodobne tehnologije, v katerih prepoznavamo motive in simbole, ki jih dnevno gledamo na različnih zaslonih, postajajo material za slikarske upodobitve Katje Felle. Tako umetnica vzpostavlja vez med zgodovinskim medijem slikarstva ter sodobno tehnologijo. Njene najnovejše slike na platnu, tapiserije in akvareli so na ogled na razstavi Skrito, v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Na ljubljanski Akademiji za glasbo se nocoj začenja koncertni cikel Tutti, v okviru katerega izvajajo koncerte poklicni orkestri s študenti v solističnih vlogah ter največje zasedbe, ki delujejo na akademiji.
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole. Povabili vas bomo tudi v SNG Maribor, kjer se drevi obeta premiera predstave Prometej, ena lepa apokalipsa. Gre za tretji del trilogije izpod peresa dramaturga in dramatika Milana Ramšaka Markovića. Tik pred koncem pa še povabilo na 39. Slovenski knjižni sejem, ki je te dni v polnem zamahu. Trajal bo do nedelje.
V Galeriji Murska Sobota sta na ogled dve novi razstavi in sicer lendavskega akademskega slikarja Štefana Galiča predstavljajo z njegovimi barvnimi lesorezi, bil je namreč vrhunski mojster te klasične grafične tehnike. Painting the Blues pa se glasi predstavitev Madžara Tamasa Bakosa, nekoč brezdomca, ki je živel na ulicah Budimpešte in nato postal slikar, samouk. Njegova slike so predvsem nadvse iskrene. In še 12. CoFestival se začenja, mednarodni festival sodobnega plesa, ki ga v Kinu Šiška odpirajo z razstavo fotografij Urške Boljkovac Odsev telesa in s predstavo grškega plesalca in koreografa Christosa Papadopoulosa Larsen C, ki so jo opisali kar kot meditativno koreografsko čarovnijo kot simbiozo med naravnimi in človeškimi skupnostmi.
V Ljubljani poteka osrednji jesenski knjigotrški dogodek, Slovenski knjižni sejem, in v naslednjih minutah bodo v ospredju knjige: tri novosti izpod prstov Dušana Merca, Borisa Kolarja in Blaža Kutina. Na drugem koncu Slovenije nocoj pripravljajo premiero drame Oleanna, ene od največkrat uprizarjanih iger sodobnega ameriškega dramatika in režiserja Davida Mameta. Mojstrovina, kot jo napovedujejo v novogoriškem Narodnem gledališču, še iz časov pred »jaz tudi« gibanjem raziskuje odnos med študenti in profesorji, definicijo spolnega nadlegovanja, destruktivnost napačne komunikacije in pretirane politične korektnosti. Režiser in igralec v glavni vlogi je Radoš Bolčina.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes vrata obiskovalcem odprl 39. Slovenski knjižni sejem, ki bo s predstavitvami najnovejših knjig in srečanji z njihovimi avtorji potekal vse do nedelje – in z izbranimi dogodki tudi na valovih Radia Slovenija. Še pred sejmom je izvirno in dve prevodni knjigi predstavila založba Goga: izšle so knjige Janija Virka, Jesúsa Carrasca in Aleksandra Hemona.
S podelitvijo vodomca in drugih nagrad se je sklenila 34. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala ali krajše Liffa. Liffe je v dvanajstih festivalskih dneh v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Celju pripravil skoraj 300 projekcij več kot 100 celovečernih in kratkih filmov z vsega sveta. Napovedujemo še premiero predstave v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu Anatomija zamolka – Smrekar versus Cankar, ki je nastala po motivih besedil Ivana Cankarja in risb Hinka Smrekarja ter v režiji Juša Zidarja. Pa tudi o knjigi Slavka Alojza Kramarja Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – knjiga imen in obrazov v tokratnem Svetu kulture.
V mariborskem gledališču bodo nocoj premierno uprizorili monodramo z naslovom Monolog za živeče v času izumrtja, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa delo tržaškega režiserja in dramaturga Giorgia Pressburgerja V gradu. Vabimo vas tudi v Cankarjev dom, kjer se obeta komorna opera Ko bom še ter vas povabili na 1. Koncert Komornega abonmaja Narodnega doma Maribor.
Predstavljamo prvo baletno premiero sezone v SNG Opera in balet Ljubljana, baletni večer z naslovom Bolero, pri katerem gre za sodelovanje umetniških direktorjev obeh nacionalnih baletnih ansamblov, umetniškega direktorja ljubljanskega baleta Renata Zanelle in umetniškega direktorja mariborskega baleta Edwarda Cluga. Napovedujemo odprtje razstave slik Vladimirja Lamuta z naslovom Pogled na mesto v galeriji Krka v Novem mestu, na ogled so upodobitve dolenjske prestolnice iz sredine prejšnjega stoletja. Poročamo o kulturnem dogajanju v Italiji. V milanski Kraljevi palači so pred dnevi odprli retrospektivo španskega mojstra Francisca Goye, enega od pionirjev moderne umetnosti, v Milanu pa so na ogled tudi dela dve stoletji zgodnejšega mojstra – El Greca.
Neveljaven email naslov