Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rdeče zore se ukvarjajo z marginalnimi skupinami, poleg tega pa zbirajo nominacije za najbolj seksistično izjavo leta, lastnika izjave bo v prihodnjem letu bodla Bodeča Neža. V Ljubljani tako v naslednjih dneh lahko pričakujemo gledališke, filmske, glasbene dogodke, delavnice in predavanja v okviru feminističnega in kvirovskega festivala. V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa se gledališka ekipa iz odrske prezence podaja v odrsko eksistenco. Tam bodo namreč premierno uprizorili najnovejši avtorski projekt, raziskovalno uprizoritev igralke Nataše Majtašec Rošker » Tukaj so levi« , ki se ukvarja s človekom, ki je hkrati igralec na odru.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Rdeče zore se ukvarjajo z marginalnimi skupinami, poleg tega pa zbirajo nominacije za najbolj seksistično izjavo leta, lastnika izjave bo v prihodnjem letu bodla Bodeča Neža. V Ljubljani tako v naslednjih dneh lahko pričakujemo gledališke, filmske, glasbene dogodke, delavnice in predavanja v okviru feminističnega in kvirovskega festivala. V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa se gledališka ekipa iz odrske prezence podaja v odrsko eksistenco. Tam bodo namreč premierno uprizorili najnovejši avtorski projekt, raziskovalno uprizoritev igralke Nataše Majtašec Rošker » Tukaj so levi« , ki se ukvarja s človekom, ki je hkrati igralec na odru.
V Mini teatru mesec maj začenjajo s politično temo. V režiji Ivice Buljana bo premierno uprizoritev doživela drama Angeli v Ameriki. V njej ameriški dramatik Tony Kushner tematizira epidemijo aidsa na začetku 80-ih let 20. stoletja in njegove politične vplive na manjšino gejevske skupnosti. Predstavljamo tudi mladinske in otroške knjige, to so: Moja babi Jana de Kinderja, Kaj pa, če me pogoltne kit? Susanne Isern, Nič več kot prej Manke Kremenšek Križman, Gora odmevov Lauren Wolk in Žabci Dore Kaštrun. Od 3. do 9. maja pa si je v Kinodvoru mogoče brezplačno ogledati pet filmov, ki so bili uvrščeni v ožji izbor za nagrado občinstva LUX.
V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.
V oddaji se posvetimo dogajanju v Leipzigu, ki je ta teden postal mednarodno literarno stičišče pisateljev, pisateljic ter založniških hiš. Na mednarodnem knjižnem sejmu bo mogoče najti dela slovenskih avtorjev in avtoric, na sejemskih dogodkih bodo med drugimi sodelovali tudi Miljana Cunta, Gregor Podlogar in Stanka Hrastelj. V nadaljevanju lahko prisluhnete , kakšen pečat je na Radiu Slovenija pustila dolgoletna novinarka, prevajalka in filmska kritičarka, Rapa Šuklje. Na današnji dan je namreč minilo sto let od njenega rojstva.
Slikar Rembrandt, rojen leta 1606 v Leidnu na Nizozemskem, je znan kot mojster svetlobe – globino, tako prostorsko kot čustveno, je ustvarjal z dramatično igro senc in osvetlitev. Ta učinek je posebno opazen v črno-beli grafiki, kjer se pokaže še ena njegova veščina – risba. V Narodni galeriji v Ljubljani bodo jutri odprli veliko razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra, ki je plod sodelovanja z Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama. Predstavljamo tudi premiero plesne predstave Praznik dela plesalke v ljubljanski Stari mestni elektrarni. Predstava tematizira pojmovanje dela, kot se je spreminjalo v zadnjih letih in kot obstaja danes.
Razpisujemo 32. natečaj za nagrado lastovka in obiskali smo dve razstavi: v lapidariju Galerije Božidarja Jakca – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so v petek odprli Krhek svet mariborske kiparke Metke Kavčič. Po besedah kustosinje Kristine T. Simončič gre za ambientalno zasnovano postavitev ter povezovanje tradicionalnih oblikovnih vrednot in sodobnih kiparskih prijemov. V razstavnih prostorih lendavskega gradu pa bodo do konca julija na ogled dela enega najpomembnejših ustvarjalcev v povojni Ameriki, ki je s svojimi deli zaslovel po vsem svetu – Andyja Warhola.
Gledališka sezona je v svoji zadnji četrtini in premier bo tudi na konec tedna po vsej Sloveniji in zamejstvu več. Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj premierno zaživelo kanonsko besedilo slovenske dramatike Dogodek v mestu Gogi; v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu potekajo še zadnje priprave na uprizoritev besedila Thomasa Manna Mario in čarodej, v Slovenskem mladinskem gledališču pa bo jutri premiera predstave Ljudje, kraji in stvari, po besedilu sodobnega britanskega dramatika Duncana Macmillana. Posvetili se bomo tudi gostovanju francoskega romanopisca Davia Diopa v Ljubljani; tu bo jutri potekal tudi sejem Knjig na zraku, ki ga s skupnostjo založnikov in založnic pripravljajo ob Svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz uprizoritve Dogodek v mestu Gogi, SNG MB, foto: Peter Giodani
V slovenske kinematografe je prišel celovečerni neodvisni film Indigo Kristal mladega srbskega režiserja in scenarista Luka Mihailovića. Premiero je doživel v ljubljanskem Cineplexxu. Režiser je ob tej priložnosti skupaj z ekipo obiskal Ljubljano in po premieri črno-bele kriminalne drame o nekdanjem zaporniku, ki mora znova poiskati svoje mesto pod soncem, spregovoril za naš radio. Premierno bo danes v Kinu Brežice prikazan dokumentarni film Konoplja osvobaja. Scenarist in režiser je Miha Čelar, ki konopljo predstavlja kot zanimiv družbeni fenomen. V oddaji predstavljamo še nominirance za Cankarjevo nagrado ter nominirance za mednarodno nagrado Booker.
V oddaji Svet kulture vas bomo najprej povabili k ogledu intimne drame z naslovom Pet vrst tišine angleške avtorice Shelagh Stephenson, ki bo drevi premierno na ogled v SNG Nova Gorica. Predstava, ki jo je režirala Maša Pelko govori o tem, zakaj o nasilju še vedno prepogosto molčimo. Predstavljamo še drugi del knjižnih novosti, ki so nedavno izšle pri založbi Mladinska knjiga – roman lanskega prejemnika nagrade kresnik Romana Rozine z naslovom Tujintuj ter zbirko kolumn Renate Salecel Čas grobosti. Vabimo vas tudi na koncert priznane britanske violončelistke Natalie Clein.
Branje je užitek, knjige pa so pot do znanja in priložnost, da postanemo boljši ljudje, je misel letošnjih dogodkov na 26. slovenskih dnevih knjige, ki potekajo v Mariboru. Večdnevni literarni program se je začel z razglasitvijo nominirank in nominirancev nagrade Vasje Cerarja, festival se bo zaključil naslednji torek. Pomlad pa zaznamujejo tudi knjižne novosti pri Mladinski knjigi – v oddaji se bomo posvetili romanu in dvema novima pesniškima zbirkama. Na današnji dan, ki je hkrati tudi svetovni dan spomenikov in spomeniških območij pa bodo drevi v Tehniškem muzeju Slovenije odprli razstavo ob stoletnici prvega preleta južnega Atlantika.
V oddaji Svet kulture bomo predstavili najnovejši roman Toneta Partljiča z naslovom Veter z vzhoda. Zgodovinski roman, umeščen v 30. leta prejšnjega stoletja ponudi nov pogled na štajersko prestolnico. Žlahtna mešanica fikcije in resničnosti predstavlja kopico zgodovinskih osebnosti, v središču zgodbe pa so dijaki, ki se jim odpira širši pogled na svet. V nadaljevanju bomo obiskali tudi mariborske odrske deske in vas povabili k ogledu predstave Kako sem se naučila voziti, ki jo je režiral Nejc Gazvoda. Besedilo je leta 1998 ameriški dramatičarki Pauli Vogel prineslo Pulitzerjevo nagrado.
Tokrat o novostih z odrov uprizoritvenih umetnosti. Predstavljamo baletni triptih Med telesi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, medtem ko na drugem koncu države, v Gledališču Koper, potekajo zadnje priprave pred premiero glasbeno-plesne komedije Sanja Valentin, v ljubljanski Mali Drami pa pred gledališko predstavo Še vedno Alice režiserja Matjaža Zupančiča, ki ponuja pogled v notranjo pokrajino znanstvenice, ki jo na vrhuncu kariere prizadene Alzheimerjeva bolezen. Predstavljamo tudi plesno predstavo Wima Vandekeybusa, flamskega koreografa, plesalca, filmskega ustvarjalca in fotografa, ki bo s svojo skupino Ultima vez gostoval v ljubljanski Stari mestni elektrarni.
Včeraj in danes v Slovenski kinoteki gostujeta priznani pianist Donald Sosin in violinistka, mojstrica klezmer glasbe Alicia Svigals, ki smo ju povabili pred mikrofon. Z novo izvirno partituro sta sinoči v živo spremljala do nedavnega izgubljeno klasiko nemega filma Mesto brez Judov iz leta 1924, nocoj pa bosta postmodernistično posvetilo temu obdobju filmske zgodovine Mož brez sveta. Napovedujemo dve predstavi: balet Ljubezen v Opera in balet Ljubljana in Kako sem se naučila voziti v mariborski Drami in ocenjujemo tretjo, Pot neizbrana v Mestnem gledališču Ptuj.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bosta nastopila violinist Barnabás Kelemen in pianist Mihály Berecz, ki s pobiranjem nagrad na večjih tekmovanjih navdušujeta kot zmagoviti komorni dvojec. V oddaji tudi o novem romanu pisatelja, publicista in nekdanjega ministra za kulturo Toneta Peršaka z naslovom Za gozdom. Avtor v njem premišlja o zakonskem razmerju in spoprijemanju s smrtjo. V generacijskem prepadu med upokojencem in njegovimi tremi odtujenimi otroki pa lahko prepoznamo subtilen prerez slovenske družbe. V ospredju Primorskih slovenističnih dnevov bosta literarni zgodovinar Boris Paternu in pisatelj Marko Sosič.
Ob 100. obletnici rojstva madžarskega skladatelja Györgya Ligetija je pianist in skladatelj Sašo Vollmaier pripravil nov glasbeni projekt z naslovom Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu. Na sporedu bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavljamo spomladanske novosti, ki so izšle pri založbi Miš. Med njimi so domišljijska slikanica o arhitektu Jožetu Plečniku Krušno mesto, novi roman Igorja Karlovška Še sem živa in roman Zadnji odgovor Petje Rijavec. Oglaša se tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec. Tam so v razstavišču Dioklecijanovih term konec tedna odprli razstavo z naslovom Voda v umetnosti in umetnost vode. Posvečena je umetnosti in tehnologijam, ki jih je sprožila voda že v starem veku.
Pisanice ali pisanke, torej slovenska velikonočna jajca, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi. Na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje okrasje, ki posnema največkrat rastline in cvetove, na tistih z vzhodne strani naše dežele pa se pojavljajo geometrični in stilizirani liki. Pirhi iz Bele krajine so seveda najbolj znani in v Belokranjskem muzeju v Metliki so odprli prenovljeno razstavo Belokranjske pisanice. In tokrat še od dveh novih knjigah, ki sta izšli pri Knjižnici mestnega gledališča ljubljanskega: Igrati (se) igralke Nataše Burger in Moč igralca Ivane Chubbuck v prevodu Jedrt Maležič. Vabljeni v našo družbo.
Danes v oddaji izpostavljamo razstavo Figuralika – Izbrani primeri iz slovenske umetnosti v Cukrarni, na kateri se obiskovalci soočijo z deli 32-ih avtorjev in avtoric v razponu od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Razstava na direkten in metaforičen način pripoveduje o stanju v družbi, v kateri živimo. Na malem odru celjskega gledališča pa bodo drevi primerno uprizorili avtorski projekt Ikigai. Avtorica koncepta in scenarija uprizoritve je Varja Hrvatin. Mlada ekipa ustvarjalcev je pripravila interaktivno igro, s katero raziskuje meje posameznikove svobodne volje v svetu.
Po festivalski turneji po Balkanu in Nemčiji prihaja v slovenske kinematografe film Jezdeca režiserja Dominika Menceja. Gre za nostalgično zgodbo dveh prijateljev iz majhne vasi, ki svoja mopeda predelata v chopperja in se podata na pot. Predstavljamo tudi razstavo Požiralniki v ljubljanski galeriji Škuc, ki želi razgrinjati in se upirati, namesto pojasnjevati. Ali, kot je zapisal kustos razstave Domen Ograjenšek: "V časih, ko se vednost in dojemanje borita z neprekinjenimi tokovi nepričakovanega, ponuja fikcija svoja orodja."
Mesec marec je bil spet pester za slovenske založbe. Največ knjig je izšlo na področju mladinske literature. In kaj novega se je znašlo na policah? Omenimo le nekaj tem: Kakšne vse kreativne ideje rodi najstniška želja po osamosvojitvi? Kaj pomeni odraščati z duševno boleznijo? Kaj pomeni odraščati kot Rom in kako je lahko rešilna bilka igra šaha? V ptujskem Mestnem gledališču pa so premierno uprizorili predstavo srbskega avtorja in režiserja Nikite Milivojevića z naslovom Pot neizbrana. V ospredje postavlja vprašanje družbene izoliranosti in osamljenosti, ki sta se v vsej razsežnosti pojavili in izpostavili zlasti v času epidemije koronavirusa – igrata prvakinji slovenskega gledališča Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner. In še o sedmem koncertu cikla Tutti – osrednjega simfoničnega cikla Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Ob gostujočem dirigentu Quentinu Hindleyu in Simfoničnemu orkestru akademije se predstavlja solist Sven Brajković na klavirju. Na programu je tudi noviteta skladatelja Juraja Marka Žerovnika.
Posvečamo se diskusiji o oblikah nasilja v procesih nastajanja gledališke umetnosti, ki je bila organizirana v okviru 53. tedna slovenske drame in na kateri so se še posebno posvetili psihičnemu nasilju. Po krajšem zatišju zaradi epidemičnih razmer pa se v Cankarjev dom danes vrača festival Trangeneracije, ki spremlja in spodbuja umetniško produkcijo dijakov ter jo predstavlja drugim rodovom.
Poezijo Otona Župančiča dobro poznamo, manj znano pa je, da je pesnik, dramatik, esejist in prevajalec tudi risal. V malem razstavišču Mestnega muzeja Ljubljana so včeraj na ogled postavili njegova dela iz sedmih skicirk in mape s posebnimi risbami. Predstavljamo tudi novosti založbe Slovenska matica: antologijo slovenskega domobranskega pesništva Brez Križa in imena, izbor pisem Francesca Petrarke Pisma v antiko, prvi slovenski prevod rimskega zgodovinarja Tita Livija Od ustanovitve mesta in sintezo španske zgodovine z naslovom Zgodovina Španije.
Neveljaven email naslov